KAJ JE REGRESIJA

Regresijsko terapijo uporabljamo za raziskovanje naše preteklosti, da vidimo, na kakšen način oddaljeni vplivi zaznamujejo naše življenje danes. Regresija je proces kontaktiranja nerazrešene, moteče preteklosti, določenih blokad, ki so v nas. Kontakt z njimi povzroči osvoboditev/olajšanje in asimilacijo. Za regresijsko terapijo se napačno uporablja izraz “reinkarnacijska terapija”. Ne gremo namreč vedno v pretekla življenja, temveč v pretekle izkušnje, v sedanjem življenju ali v času pred rojstvom.

Sprožimo nežno stanje sprostitve in nato smo vodeni, da raziščemo odnose in dogodke iz preteklosti. Na podlagi tega razumevanja lahko razrešimo veliko osebnih problemov (strahove, fobije, vedenjske vzorce, čustva), partnerske probleme, razumemo naše življenjske smernice in celo izboljšamo zdravstveno stanje.

To je čudovita tehnika za doseganje samozavedanja in razumevanja.

Osebna izkušnja stranke:

Zaprla sem oči. Ležala sem. Bila sem sproščena. In radovedna. Pravzaprav sem komaj čakala, da začneva. Anja je sedela ob meni. Pred kratkim sva se spoznali. Pa nimam takšnega občutka. Kot bi se poznali od nekdaj. Mogoče iz prejšnjega življenja… Pred pričetkom regresije sva se pogovarjali. Zaupala sem ji svoje strahove, take ki mi otežujejo življenje. Pogovarjali sva se o življenju, preteklosti, sanjah, ciljih, partnerstvu… Pa ne preveč dolgo. Ni bilo potrebno, ker sva se razumeli.

Vedela sem, da sem v dobrih rokah. Zato sem se sprostila. In zaprla oči. Pričeli sva s sproščanjem. Od ene noge k drugi, k rokam, vratu… Vstopila sem v svojo preteklost.
„Kaj vidiš?”, me vpraša Anja
„Temo.”
„Počasi pojdi naprej. Kaj zdaj vidiš?”
„Vidim reko. In ljudi. Veliko ljudi.”
„Kaj delajo?”
„Hodijo, sprehajajo se.”
„Kdo si ti? Poglej se v stopala.”
Zagledala sem lepe ženske noge v sandalih…. Bila sem ženska… Pristopil mi je moški.
„Kdo je ta moški? Ga poznaš?”
Poznala sem ga. Iz zdajšnjega življenja. Moj prijatelj (Milan). Nekdo, ki mi je pomemben, ki ga imam rada. Ki mi pomaga. Vedno, ko ga potrebujem, je ob meni.

Šli sva naprej. Kot bi gledala film. Videla sem eno svojih preteklih življenj. Krivico, ki se mi je zgodila. Milan me je izdal. Pretepali so me, skoraj sem umrla.
Predelali sva zamero do prijatelja. Sprostili sva jezo, zamero, bolečino…. Zdaj razumem, zakaj mi Milan toliko pomaga, v podzavesti se čuti dolžnega, da skrbi zame. Nasmehnila sem se. Prijetna izkušnja.
Greva naprej…tokrat prav zares k strahovom…zakaj se bojim globoke vode?…Ponovno zaslišim glas: „Kaj vidiš?” „Noge, moške, bose…vodo, ladjo, neurje…” Tudi to sva predelali. Komaj čakam, da grem na morje, da preverim, če sva res.
Potem sem bila že utrujena. Ostalo bova delali naslednjič.

Po regresiji sem se počutila prijetno, zadovoljno. Nič nisem bila utrujena. Šla sem domov. Preostanek dneva je tekel normalno, kot ponavadi. Tudi jaz sem bila normalna, kot vsak drug dan. Z eno razliko…ne bojim se več globoke vode. Ni razloga, da bi se bala. Tako je. Skuhala sem večerjo. Zase in za Milana. Naj tudi jaz kaj naredim zanj!

Breda

Veliko življenj je že za nami. Takšnih in drugačnih. Enkrat smo bilo morilec, drugič duhovnik, tretjič gospodinja, mati… Zakaj se moramo vedno znova vračati na svet? Ker se duša najbolje nauči, če nekaj izkusi na svoji koži.
Veliko življenj je še pred nami. Vračali se bomo tolikokrat, kolikor bo potrebno.

Nekateri mislijo, da je regresija zaradi radovednosti. Tudi včasih. Vendar je namen regresije veliko globlji. Vpogled v pretekla življenja nam pomaga ozavestiti:
– boleče medosebne odnose
– strahove
– bolezni
– telesne pomanjkljivosti
– blokade
– vzorce na reakcijo
– občutke krivde
– …

Ko problem ozavestimo, ga v regresiji na energetski ravni še očistimo. Osvoboditi čustvene energije na ta način je nenavadno učinkovito.