Ne vem zakaj ti ne morem poslati ZS. Pošlji mi mail, pa ti odgovorim.
Le pogum 😉

Brez panike. Mail je bil odposlan, sem ga prejel, na netu sem poiskal naslov, telefon in mail naslov priporočene osebe in sem že vzpostavil prvi kontakt po mailu. Odgovoril sem že tudi na vaš mail in odgovor ste že prejeli.

Se še enkrat najlepše zahvaljujem za informacije.

Da se še tako iskren človek skriva za neštetimi obrazi..…. :/[/quote]

A to je zdaj najbolj pomembno???? Več je povedal o sebi kot kdorkoli na tem forumu, ki se morda skriva za enim obrazom.

Da se še tako iskren človek skriva za neštetimi obrazi..…. :/[/quote]A to je zdaj najbolj pomembno???? Več je povedal o sebi kot kdorkoli na tem forumu, ki se morda skriva za enim obrazom.[/quote]Ih, verjetno res ni, vendar on je naš stari znanec, ki rad analizira vsako korelacijo besed…..
Glede na to kaj vse smo prebrali in njegovo pridušanje k resnicoljubnosti je malo nenavadno, da bi si v takem okolju kot je forum nekdo s takimi kvalitetami kot jih sam navaja, da jih ima, sploh želel nadet toliko (internetnih) obrazov, četudi je vedel, da ima prepoznaven slog pisanja. Čemu?
Realnost pa ni tako nepomembna kot mon, koliko obrazov šele tam uporablja, da doseže svoje?

A to je zdaj najbolj pomembno???? Več je povedal o sebi kot kdorkoli na tem forumu, ki se morda skriva za enim obrazom.[/quote]Ih, verjetno res ni, vendar on je naš stari znanec, ki rad analizira vsako korelacijo besed…..
Glede na to kaj vse smo prebrali in njegovo pridušanje k resnicoljubnosti je malo nenavadno, da bi si v takem okolju kot je forum nekdo s takimi kvalitetami kot jih sam navaja, da jih ima, sploh želel nadet toliko (internetnih) obrazov, četudi je vedel, da ima prepoznaven slog pisanja. Čemu?
Realnost pa ni tako nepomembna kot mon, koliko obrazov šele tam uporablja, da doseže svoje?[/quote]

Ja, ampak tisti, ki se je z njim dokopal do konca pisanja, je zvedel tudi za imena vseh obrazov. Priznati pa moraš, da je odgovarjal vedno v tem duhu, v katerem je resnično živel. To šteje.

To pa tako ali tako vsi počnemo, vsak na svoj način. On je želel le povedati (če ga prav razumem), da včasih sebe vidimo, predstavljamo drugačnega, kot v resnici smo. Ker smo preprosto premalo pozorni oziroma preveč egoistični, da bi dosegli svoj cilj, ne gledoč na ostale, ki so okrog nas. In, ko nam spodleti, se čudimo, kako se je to lahko zgodilo, kljub “kupu” spoznanj.

Da se še tako iskren človek skriva za neštetimi obrazi…… :/[/quote]

to so ovni

Ih, verjetno res ni, vendar on je naš stari znanec, ki rad analizira vsako korelacijo besed…..
Glede na to kaj vse smo prebrali in njegovo pridušanje k resnicoljubnosti je malo nenavadno, da bi si v takem okolju kot je forum nekdo s takimi kvalitetami kot jih sam navaja, da jih ima, sploh želel nadet toliko (internetnih) obrazov, četudi je vedel, da ima prepoznaven slog pisanja. Čemu?
Realnost pa ni tako nepomembna kot mon, koliko obrazov šele tam uporablja, da doseže svoje?[/quote]

Ja, ampak tisti, ki se je z njim dokopal do konca pisanja, je zvedel tudi za imena vseh obrazov. Priznati pa moraš, da je odgovarjal vedno v tem duhu, v katerem je resnično živel. To šteje.[/quote]

Ime, nick, naziv, vzdevek, vse to je samo maska, zunanja podoba človeka. Ko sem iskal odgovor na vprašanja v temi zakaj??, sem izbral pač nick v zvezi z delom, ki sem ga opravljal; iskal sem odgovor na vprašanje zakaj? in ga tudi našel. Žal je zgodba o družini očeta tiste rjavooke, o njegovi primarni družini, neverjetno podobna družini, v kateri je rasel moj sin to sem ugotovil. Kdor je bral moje izsledke v tisti zgodbi, je videl ločeni spalnici, človeka, ki se ukvarja z glasbo, bil je organist in gojil je množico vrtnic…, počel je nekaj, kar je zapolnilo njegovo življenje, verjetno je imel tudi kak višji cilj, poslanstvo, tega nisem odkril, ampak dejstvo je bilo, da je imel sinčka edenčka in pol življenja ločeno spalnico z ženo! Ta edeinček je bil oče varajoče žene, rjavooke ženske, ki je v svojem serijskem varanju naletela name ali jaz nanjo in me je po ovinkih vodila do samega sebe. To sem raziskoval tri leta, delo je bilo povsem detektivsko, takorekoč polprofesionalno in zato takrat tak nick. Nick je nepomemben. Pomembno je bilo spoznanje, ki mi ga je ta epizoda prinesla. Bral sem in vedel spet več – o sebi. Pisal sem pod modrec, stari nick je odslužil svoje. Iskal sam sebe dalje. Naletel sem na teme, ki so se me dotikale, pisal in iz njih črpal spoznanja. Takrat sem v grobem že vedel marsikaj o sebi, sestavljal sem podobo in kopal sem dalje. Ugotovil sem, da vem v bistvu zelo zelo malo, zato sem tisti nick opustil in postal marinec. Le ime je, nick,,a opiše to, kar me je doletelo in opiše moje ravnanje v teh razmerah. Ker se mi pogosto ni dalo prijaviti, sem pač napisal zraven pikasi. Nič ni narobe s tem. Pisal sem vedno tako, kot sem globoko v sebi čutil, tudi tedaj, ko sem se morda pošalil in bil janezek. Duh, v katrem sem pisal, je bil vedno eden in isti.

Ko se človek rodi, ima pač otroški obraz, ko raste postaja obraz drugačen, bolj definiran, najprej v mladostnih letih pokrit z mozolji, potem ti izginejo in obraz dobi končno podobo, potem leta rišejo v njega spoznanja, gune in brazde, smeh zariše svoje gube, žalost svoje gube, skrbi svoje gube…. in obraz človeka se spreminja, dokler ne sezori, dozori, se postara umiri in umre. Ampak! Človek ni samo ta obraz. Človek tudi ni zunanja podoba, ni Janeztainta, Emšo tainta, profesordoktordocenttainta, ki vozi porša, ali hodi peš, ki ima kajžo ali vilo, ženo, otroke in pa še im še…., ne. Bistveno se skriva v njegovem jedru, ko se rodi, je to že tam in ko umre, je to še vedno – tam. Tam notri, v njem. Vse ostalo je zunanja podoba, ki včasih tisto bistveno prekrije in človek se sam sebe več ne zaveda. Misli, da je Janeztainta, ki ima tisti Emšo…itd in pozabi na svoje jedro, na bistveno, na Bit in an biti, se zavedat, kdo si in kam greš, živeti. Nekatri preživijo vse življenje v opisanem stanju in se nikoli ne vprašajo, kdo so in kam gredo. Življenje odsanjajo in ko zadnjih pet, deset sekund pred smrtjo vse odpade, ugotovijo, da so tisto, kar je bilo že ob rojstvu v njih! Nekateri se zavejo tega malo prej, a še vedno – prepozno. Moj stric, devtdeset let star, me je naučil nečesa, medtem, ko sem skrbel zanj štiri leta. Nekoč, par let preden je umrl, je naenkrat dejal; Ukradli so mi življenje, ne vem, kam so šla vsa leta, ne vem, če sem jih sploh živel! Zamislil sem se in bral Toleja. Šel sem vase in iskal sam sebe dalje. Ugotovil sem to, kar sem povedal, da mora človek sebe v notranjosti začutiti, se zavedati svoje živosti in vsakega sedanjega trenutka posebej, da je živ, da živi in da živi zavestno in ne kot v sanjah, v katerih se bo leto dve pet pred smrtjo ali celo zadnjih pet sekund zavedel vsega tega in bo prepozno in bo lahko samo rekel; Ukradli so mi življenje. V resnici ga je odsanjal, ne da bi se zavedal samega sebe.

To sem iskal. Zunanja podoba, nicki, celi pravo ime, Emšoo, strokovni in ostali nazivi, vse to je postranska zadeva, človek je v svojem bistvu nekaj drugega, to odkrije, če se išče, če se tega začne zavedati. To sem med drugim tudi iskal tule. Če kdo to ni razumel, naj razume sedaj. Ostali štejte moje nicke.

Jaz ne bom štel nickov, ker je to brezpredmetno, ker se gre tukaj za obliko strani, ki je namenjena anonimnemu načinu udejstvovanja pri razpravi, poleg tega je tema popolnoma OK in se lahko iz nje in zgodbe tega človeka tudi kaj naučimo. On in ostali sodelujoči.

Jaz bi zase iz te zgodbe sprejel zaključek, da se je treba imeti rad in to pravi čas. Ko vidiš, da nekaj ne gre, potem ne gre. Vsekakor je pri tem početju treba ostati pošten do drugih in tudi do sebe. Marinec je bil najmanj pošten do sebe, ker če bi bil, bi s to svojo partnerko že zdavnaj prekinil. Je bil pa nepošten tudi do nje, ker se je šel skrito zvezo mimo partnerke, oziroma ni se ločil in potem začel na novo, zato se tudi iz te druge zadeve ni izcimilo nič “dobrega” ali bolje rečeno konkretnega. Ali pa so drugi razlogi, kakorkoli.

Življenje je treba uživati. Vsak projekt in vsak odnos mora biti pot, na kateri se uživa. Pot, ki se jo živi tukaj in zdaj. Ni pomemben samo cilj, vsak trenutek je pomemben. Treba je delati s srcem in s polovico moči, da se lahko “zdrži”. In biti pošten do sebe in do ljudi, ki so se nam zaupali, ki so, ali so postali dela nas in naše družine. Prav tako do okolice. Vem, sliši se čistunsko in blesavo, ni “novodobno”, še najmanj pa primerno za ta trenutek in čas.

Ker sem v preteklosti sam velikokrat tudi grešil, mi je ta ugotovitev, do katere sem prišel skozi leta, še toliko bolj draga in dragocena. Treba se je ustaviti in razmisliti, kaj in kako. Tudi trmasto vztrajanje včasih ni dobro.

lp

No, saj o tem sem pisal, ko sem omenil št. nickov. Ni šlo za to, da bi jih kdo želel štet, šlo je za to, da ko so mu zasvetili alarmi ni bil toliko, da bi položil karte na mizo in rekel rjavooka tako ne bo šlo ampak je le zamenjal masko in se prelevil v detektiva, kar se pa nikoli ne izide, ker nekako dopuščaš začrtano smer, ki ti pa nikakor ni všeč in le še iščeš grešnega kozla….

Eh, po bitki smo lahko vsi generali…… :/

No, saj o tem sem pisal, ko sem omenil št. nickov. Ni šlo za to, da bi jih kdo želel štet, šlo je za to, da ko so mu zasvetili alarmi ni bil toliko, da bi položil karte na mizo in rekel rjavooka tako ne bo šlo ampak je le zamenjal masko in se prelevil v detektiva, kar se pa nikoli ne izide, ker nekako dopuščaš začrtano smer, ki ti pa nikakor ni všeč in le še iščeš grešnega kozla….

Eh, po bitki smo lahko vsi generali…… :/[/quote]

Ah, ja. Obenga grešnega kozla ne iščem, niti ga nisem nikoli iskal, seveda sem takrat rekel, žena ne bo šlo, rad imam eno drugo, pa ni verjela takrat svojim ušesom, seveda sem potem rekel tudi, rjavooka, ne bo šlo in rekel sem vse to in še marsikaj drugega tudi, iskal sem vzroke in ne grešnega kozla, črkujem; v z r o k e, z drugo besedo, kot piše v zgodbi – zakaj? za hudirja…., Če nekdo rabi posebne obrazložitve, naj si jih poišče v zapisu zgodbe, kjer to povsem jasno in nedvoumno piše, razumljivo povprečno razumnemu človeku, znanje kemije ni ovira. Sedaj ti nadaljuj ponavljat en in isti odstavek v nedogled, kot refren, dokler se ga ne boš naveličal, to ne spremeni ničesar, najmanj pa dejstev, ki so navedena v zgodbi. Nekateri pa res morejo iz svoje kože, četud imajo en sam čisto kratek nick, izvoli, prosim lepo, kar nadaljuj ad infinitum, On_.

Zame je namreč ta primer dokončno in za vedno zaključen. Amen.

Imejte se kar se da po monsko prisrčno lepo.

Če bi res rekel “žena ne bo šlo”, bi te slišala in bi šla. Verjetno pa si ji le “šepetal”. Seveda ti potem ni verjela, ker ni vedela ali prav sliši in ni ji bilo jasno, zakaj ne poveš tega bolj “na glas”, tako da bi se to res zgodilo. Mogoče ti to vzbuja slabo vest, ampak menim, da je to nekaj, kar bi se iz tega moral naučiti, pa se (še) nisi.

Marko, pa saj je na koncu pokapirala in šla, za take odločitve nekateri potrebujejo leta, tako jaz, kot tudi ona, zato je šla sicer par let kasneje, a je šla. Zakaj vzdrževati fasado zaradi okolice? Povedal sem ji tako jasno in na glas, da smo že kupovali parcelo in zbirali ponudbe, takrat prvič, za njeno montažno hiško. Je to dovolj jasno in eksplicitno zapisano za dvomljivca, kakršen si ti? Imela je obljubljeno izplačilo že takrat, ga bo vzela pa sedaj, nobene razlike ni, par let gor al dol, kaj je par let proti večnosti?

Nič.

Ne obešaj se na detajle, ki jih po svoje prikrojiš. Vse je bilo povedano in to nedvoumno, Glej zgodbo kot celoto in tako, kot je zapisana, Nič si nisem izmislil, izpustil ali prikrojil. Zato nadaljnje ugibanje o čemerkoli, tudi o tem, če sem se iz tega kaj naučil ali nič, sploh ni potrebno. Mislim, da sem se dovolj naučil s tega področja, za kar sem plačal visoko ceno, če zanemarimo ostalo, v obliki polovice let svojega življenja.

Spoznanje je bilo vredno te cene.

Ali ne ti, kvazi marinec (+50 drugih nickov) si sam tisti, ki tako zelo poveličuješ zvestobo in si proti varanju? Se mi zdi, da sem tvoje prispevke na forumih že brala.
A veš, sem mislila, da tudi živiš življenje takšno kot ga orisuješ, z normami in moralnimi načeli kot te je bilo vedno brati. Tebe in tvoje pametovanje drugim.
Priznam, da si s tem kar sem tukaj prebrala, v mojih očeh izgubil vso kredibilnost in si v istem košu vseh prešuštnikov in prešuštnic katerim jih znaš tako lepo napeti, ko se izpovejo. So vsaj iskreni, ti pa govoriš eno, delaš drugo, dvoličnež! Oni so jih vedno dobili “po puklu”, ker so na forumu iskreno povedali, kako je, ti pa si ostajal moralnež brez napak. Verjetno samo zato, da so te ljudje častili. S tem si filaš ego.

Vrh tega po mojem mnenju ti prav nič ne koristijo vse tiste prebrane knjige in kaj vem, kaj še vse kot se delaš pametnega v vsem, če konec koncev rabiš 25 let, da uvidiš zelo enostavno zadevo: drugega ni moč spremeniti. To je to kar si ti upal, da boš dosegel pri svoji ženi- jo spremenil. Glej, večina nas ne potrebuje četrt stoletja, da uvidimo tako preproste zadeve in se razidemo že na začetku. Ne pa čakamo 25 let!

Jasno se tudi vidi, kako te vse ženske z lahkoto sučejo okoli prsta. Očitno zelo padaš na takšne, saj te je tista tvoja ljubica tudi imela samo iz ene koristi.
Mislim, da je bolje, če ostaneš od sedaj naprej samski. Da ne bomo čez 25 let tukaj spet brali eno takšno jokavo, sluzavo zgodbo o zdolgočasenem in zavoženem življenju.

Ukrepat na vrat na nos v razhajanju je morebit enim res preprosto. Beremo vsi isto? Če je že govora o 25 letih: mislim, da je bolje, da se vrneš takrat in boš takrat za spremembo povedala, kaj je po novem nezdolgočasenega pri tebi.

S tem pisanjem dokazuješ, da nisi ničesar razumela, kar je hotel Marinec povedati na tem forumu. Povedala pa si veliko o sebi.
Priporočam Starševski čvek – tja sodiš.

No, morda je Marinec “moraliziral” ostalim šele potem, ko je že spoznal svojo zmoto. Tudi tako bi se ga lahko razumelo. V tem ne vidim nič spornega. Saj tudi nekdo, ki nikoli ni varal, lahko danes moralizira, jutri pa že sam vara. Sami sebe včasih tako slabo poznamo.

@Gupi. A veš, da je tvoj komentar v resnici zelo dober, čeprav je idiotski.

Tudi jaz sem velikokrat svetoval tistim, ki varajo. Sploh sem se obesil na take, ki to svoje početje opravičujejo tudi z duhovno literaturo. Le zakaj? Ker sem sam to pot tudi prehodil. Nisem sicer šel do konca (do razpada zakona), sem zadnji moment spiralo, ki se je zelo hitro vrtela navzdol, obrnil v nasprotno smer (ne samo jaz, tudi moja partnerka).

Najboljši so nasveti tistih, ki so nekaj doživeli v praksi. Tudi izkušen mehanik je skoraj po pravilu boljši od mladega vajenca, a ne? 🙂

pardon, se opravičujem, moj komentar je namenjen za “čakaj malo” in ne Gupi. Lapsus!

še to bi dodal: niso vsi tisti, ki varajo v enakem košu. Po podatkih, ki jih povedo, je včasih velika razlika med enimi in drugimi. Zato se jaz na neke tem sploh ne oglašam. Tudi niso enako obravnavani moški ali ženske.