Ali obstaja kakšen telefon ali svetovalnica za tiste, ki nismo čisto na dnu in ne bi potrebovali zdravljenja, ampak droge jemljemo občasno in bi se mogoče radi o tem s kom pogovorili? Jaz nisem zasvojena, ampak je problem v mojem življenju le to da je prazno in ko sem zadeta te praznine vsaj ne čutim. Životarim in sploh ne čutim ničesar lepega več. Sploh nevem če čutim karkoli.. ali je to kakšna bolezen?

Jp, to je bolezen, ki se ji reče zasvojenost. Čeprav se ne drogiraš vsak dan, se pravi nisi fizično odvisna, si pa psihično. Ne znaš se spoprijeti z življenjem brez droge. In rabiš zdravljenje, zdravljenje tvoje psihe. Naučiti se moraš polno živeti, imeti stik sama s seboj, videt in čutit lepe stvari.. in to te naučijo v komuni. Mogoče pa bi to lahko dosegla s pogovori. Če pogledaš malo druge teme, boš videla poste, ki jih piše strokovnjakinja za to področje in je na koncu postov tudi naslov in telefonska številka.
Srečno!

Živjo

Pokliči me na telefonsko številko 01/548 03 64 saj si dobrodošla na pogovor-e, da skupaj ugotovimo kje je težava, saj pri nas obravnavamo tudi tiste, ki (še) nimajo namena oditi na zdravljenje. Je pa zagotovo težko rešiti problem zgolj s pogovori, običajno to ni zadosti saj gre za spremembo celotnega stila življenja, doživljanja sveta da človek ponovno najde samega sebe in da zaživi polno življenje za vse to potrebuje mesece osebnostnega zorenja v skupini, kjer je možnost, da odkriješ smisel in na novo odkriješ lepoto in vrednost življenja. Pokliči čimprej, da se dogovorimo za termin.
Se slišimo!

olla natassia!

ti ne mislm utrujat s komuno itd… nekaj časa po tistem ko sem se spucala, je bil tu moj lajf tko prazen, kokr tvoj, zato te dobr razumem. takrt nisem vedla kaj nej počnem sama s sabo. in pol sem razmišljaa in iskala rešitve na tisoč koncih… mal sem pogledala nazaj v svoj lajf, kaj sem rada počela preden sem se začela drogirat… velik sem bla športno aktivna, riisala sem, počela sem ogromno stvari… in med tem k sem razmišljala o tem sem dejansko ugotovila, da sem se drogirala iz golega dolgčasa. in mislim da niti nisem edina. kasnej, sem se odločla da NUJNO rabim nekaj kar me bo prisililo v gobanje. in sem si naložila obveznost.. .skrb za psičko… od takrat… prvo morš poskrbet da ma za jest, da se ma lepo, in vsaj dvakrat na dan morš psa peljat na sprehod, pa tut če je dolg samo pet minut, vseen morš it. to je bil začetek. pol sem vidla da mi paše it mal se sprehodit vn na zrak, sem začela za sabo nosit skicerko svinčnik, šilček in radirko, in sem začela risat, kasneje sem začela še fotkat. in kr je too pol ratala taka razvada brez katere zdej skori ne morem več, sem začela štopat da sem pršla na čim bol čuden lep utrgan in zanimiv kraj da sem lohka fotkala… in tko je šlo naprej.. kasnej sem se vpisla v foto klub, in v klub slokarjev… zdej sem samozaposlena fotografinja in novorastoča umetnica. dve leti sem garala na sebi, da sem zdej tuki k sem. pa vseen me še velikrat zvije in bi se rada zadela. velikokrat gre mim, kdaj pa tut ne. in glih v teh momentih najbol rabmo podporo sploh tistih ki živijo z nami al pa smo si zelo blizu.
želim ti vso srečo pri iskanju sebe in svojga lajfa!

lp, nix

Pantera bravo!!! čeprav te sploh ne poznam, sem tako vesela zate, da ti je uspelo in da si se našla v življenju. Pravzaprav, da si našla svoj cilj in ga potem še razvila. Res tako pogumno in fantastično! Vem da tisti “momenti” včasih še pridejo, ampak boš videla da bodo vedno bolj redki in medlejši. Ti samo vztrajaj in bodi močna! Razvijaj svoj talent še naprej, naj te nič ne ustavi in zmagaj! Življenje je borba.
Če boš kdaj hotela mi lahko pišeš na mail. Tut jest sem se namreč našla v slikanju :), doma pa imam že cel živalski vrt 😉 bi blo fino mal poklepetat 🙂

Natassia in ravno to sem ti hotela povedat. Rabiš cilje. Najti moraš ponovno veselje in smisel svojega življenja. Saj se da, pomisli kaj te veseli. Začni se aktivno ukvarjat s kakšnim športom, saj gibanje krepi telo in duha. Boš videla koliko energije in pozitivnega mišljenja boš pridobila. Že pol urce sprehoda po kakšnem gozičku ali kjerkoli v naravi te nabije z voljo in zagonom za premagovanje vsakodnevnih ovir.Tudi hišni ljubljenček , če imaš možnost za to, je odlična terapija. Takoj ga vzljubiš, skrbiš za njega on pa ti vso to ljubezen vrača.
In pa samozavest si moraš pridobiti, verjeti vase.
Le udeleži se kakšnih pogovorov, ne zapiraj se vase, druži se z ljudmi.
Zdaj je samo na tebi, da se odločiš temu narediti konec, in začneš delati na sebi.
Svet je lep in imej se rada!!!
Vso srečo ti želim!!!