Kaj je narobe, če udariš otroka, ki te na lepo besedo ne uboga?
Ce bo moj delal strasne neumnosti, ogrozal sebe in druge, letel cez cesto in se zraven smejal, ker dobro ve, da ni prav itd..se norceval iz cesarkoli na zelo neprimeren nacin..ga bom in sem ga ze po riti..pa ce zato pravite, da tepem otroke, ok. To se je zgodilo ene 5x pa imam dva otroka ki sta zdaj 10 in 7..
Daj razloži kako pa ti s klofuto otroku razložiš in poveš kaj se od njega pričakuje in zakaj in kakšne so sankcije?
Poglejmo primer – otrok skače v bazen, ki ni dovolj globok in posledice so lahko usodne – jasno starš mora ukrepati – in ti kot starš ga pokneš… povej kako s tem otroku razložiš zakaj ne sme skakati, kaj se od njega pričakuje, kje in kdaj se sme skakati, kakšne so posledice takšnega skakanja?
Klofuta otroka nič otd tega ne nauči, ničesar od tega mu ne pojasni… edino kar mu je povuzroči bolečino in strah in iz strahospoštovanja te bo poslušal… nikakor pa ne zato, ker bi se karkoli naučil, zajakj nečesa ne sme in zakaj je prav tako,d a se ne sme in da je prvenstveno in najbolj pomembno to, da je to da tega ne počne za njegovo zaščito in varnost…
zdaj mi pa ti povej še kako lahko otroku razložiš, da je prepoved za njegovo zaščito in varnost pred poškodbami, če pa ga sama klofneš in mu s tem povzročiš bolečino… torej kako lahko konistentno torej zagovarjaš v eni sapi, da želiš otroka zaščititi pred bolečino, hkrati ga pa sama ščitiš tako,d a mu jo povzročaš in pri njem vzbujaš strahospoštovanje in odvzemaš in manjšaš njegov občutek varnosti, ko je s teboj…
to so vse pomisleki prodi klofutam kot sredstvu za postavljanje mej… je totalno nespoštljiva do otroka, odrasel se z njo sam poniža in pokaže svojo nasilnost in otroka ne nauči prav ničesar o napačnem ravnanju, niče o tem kaj bi moralo biti pravo ravnanje in nič o tem zakaj je tako prav.
[/quote]
Verjetno mu zraven tudi pove in obrazlozi..dvomim, da ga samo klofne in gre dalje.
Vse.
Lepo povzeto pri sosedu Dusko Radovicu;
“1. Ako vec tučete svoju decu tucite ih bez razloga jer su svi ostali razlozi gluplji.
2. Ne kažnjavajte svoju decu I kada su kriva jer će ih život kažnjavati I kada nisu.
3. Onaj ko ne zna da vaspitava decu bolje da ih ne vaspitava, bolja su nevaspitana deca nego loše vaspitana.”
Daj razloži kako pa ti s klofuto otroku razložiš in poveš kaj se od njega pričakuje in zakaj in kakšne so sankcije?
Poglejmo primer – otrok skače v bazen, ki ni dovolj globok in posledice so lahko usodne – jasno starš mora ukrepati – in ti kot starš ga pokneš… povej kako s tem otroku razložiš zakaj ne sme skakati, kaj se od njega pričakuje, kje in kdaj se sme skakati, kakšne so posledice takšnega skakanja?
Klofuta otroka nič otd tega ne nauči, ničesar od tega mu ne pojasni… edino kar mu je povuzroči bolečino in strah in iz strahospoštovanja te bo poslušal… nikakor pa ne zato, ker bi se karkoli naučil, zajakj nečesa ne sme in zakaj je prav tako,d a se ne sme in da je prvenstveno in najbolj pomembno to, da je to da tega ne počne za njegovo zaščito in varnost…
zdaj mi pa ti povej še kako lahko otroku razložiš, da je prepoved za njegovo zaščito in varnost pred poškodbami, če pa ga sama klofneš in mu s tem povzročiš bolečino… torej kako lahko konistentno torej zagovarjaš v eni sapi, da želiš otroka zaščititi pred bolečino, hkrati ga pa sama ščitiš tako,d a mu jo povzročaš in pri njem vzbujaš strahospoštovanje in odvzemaš in manjšaš njegov občutek varnosti, ko je s teboj…
to so vse pomisleki prodi klofutam kot sredstvu za postavljanje mej… je totalno nespoštljiva do otroka, odrasel se z njo sam poniža in pokaže svojo nasilnost in otroka ne nauči prav ničesar o napačnem ravnanju, niče o tem kaj bi moralo biti pravo ravnanje in nič o tem zakaj je tako prav.
[/quote]
Verjetno mu zraven tudi pove in obrazlozi..dvomim, da ga samo klofne in gre dalje.
[/quote]
ja saj so razlage take kot sem že prej napisala navadno, kaj ne slišiš in ne razumeš, sem ti rekel,da ne. me boš poslušal ti nič ne poslušaš… kdaj se boš navadil, da če ti jaz nekaj rečem,d a slišiš in to narediš…
tako ponavadi delajo starši… to zame ni nobena razlaga, zakaj se nekaj ne sme… tista terja precej več truda, pojasnitve, predvsem pa gre iz stališča sem tvoj starš, skrbi me zate in zato je moja skrb,da te učim varnega in odgovornega obnašanja… v nasprotju z zgornjimi pojasnitvami, ki gredo iz stališča jaz sem starš nadrejeni – avtoriteta, ti pa podrejeni, odvisen si od mene, dokler ti dajem za jest in živiš pod mojo streho me moraš poslušati… je precej velika razlika v tem – in tako jo tudi otrok potem dojame in se kaže precej verjetno potem tudi v otrokovem obnašanju.
Do tega trenutka si mi bila blazno simpatična oseba, od tu dalje pa si zgubila vse spoštovanje.
Če ti nisi uspela ali ne uspeš drugače kot s tremi čez rit, še ne pomeni, da se ne da. Raje se malo razglej in ne klamfaj takih, ker bo še res kdo, ki te še vedno spoštuje, mislil, da to drži.
Gnusite se mi slabiči, ki lastno nesposobnost najti uspešno metodo opravičujete s “tri čez rit ni nič takega”. Čeprav potem to eni kao ublažite z “ampak samo v posebnih primerih”. V NOBENEM primeru tepež ni primeren, pika.
Do tega trenutka si mi bila blazno simpatična oseba, od tu dalje pa si zgubila vse spoštovanje.
Če ti nisi uspela ali ne uspeš drugače kot s tremi čez rit, še ne pomeni, da se ne da. Raje se malo razglej in ne klamfaj takih, ker bo še res kdo, ki te še vedno spoštuje, mislil, da to drži.
Gnusite se mi slabiči, ki lastno nesposobnost najti uspešno metodo opravičujete s “tri čez rit ni nič takega”. Čeprav potem to eni kao ublažite z “ampak samo v posebnih primerih”. V NOBENEM primeru tepež ni primeren, pika.
[/quote]
tri čez rit ob pravem času so lahko samo vzgojne.
kadar ena ne zaleže.
ali lepa beseda…
Do tega trenutka si mi bila blazno simpatična oseba, od tu dalje pa si zgubila vse spoštovanje.
Če ti nisi uspela ali ne uspeš drugače kot s tremi čez rit, še ne pomeni, da se ne da. Raje se malo razglej in ne klamfaj takih, ker bo še res kdo, ki te še vedno spoštuje, mislil, da to drži.
Gnusite se mi slabiči, ki lastno nesposobnost najti uspešno metodo opravičujete s “tri čez rit ni nič takega”. Čeprav potem to eni kao ublažite z “ampak samo v posebnih primerih”. V NOBENEM primeru tepež ni primeren, pika.
[/quote]
tri čez rit ob pravem času so lahko samo vzgojne.
kadar ena ne zaleže.
ali lepa beseda…
[/quote]
Ne, niso. Vsaka čez rit je edino prikaz starševe nemoči in neznanja, kako vzgajati.
Do tega trenutka si mi bila blazno simpatična oseba, od tu dalje pa si zgubila vse spoštovanje.
Če ti nisi uspela ali ne uspeš drugače kot s tremi čez rit, še ne pomeni, da se ne da. Raje se malo razglej in ne klamfaj takih, ker bo še res kdo, ki te še vedno spoštuje, mislil, da to drži.
Gnusite se mi slabiči, ki lastno nesposobnost najti uspešno metodo opravičujete s “tri čez rit ni nič takega”. Čeprav potem to eni kao ublažite z “ampak samo v posebnih primerih”. V NOBENEM primeru tepež ni primeren, pika.
[/quote]
tri čez rit ob pravem času so lahko samo vzgojne.
kadar ena ne zaleže.
ali lepa beseda…
[/quote]
in kje imaš potem ti mejo pri teh tvojih vzgojnih tepežih… kje se konča…
ker ko ena ne zaleže, daš tri, kaj pa ko tri ne zaležejo,kaj pa potem narediš, pa potem ko še tisto kar pride po treh vzgojnih ne zaleže…
kje se pa ti ustaviš?… otrokom postavljaš meje, ampak očitno sam/a jih pa v tepežu tudi nimaš… ker ko ena ni dovolj je še vedno več in več očitno
tri čez rit ob pravem času so lahko samo vzgojne.
kadar ena ne zaleže.
ali lepa beseda…
[/quote]
in kje imaš potem ti mejo pri teh tvojih vzgojnih tepežih… kje se konča…
ker ko ena ne zaleže, daš tri, kaj pa ko tri ne zaležejo,kaj pa potem narediš, pa potem ko še tisto kar pride po treh vzgojnih ne zaleže…
kje se pa ti ustaviš?… otrokom postavljaš meje, ampak očitno sam/a jih pa v tepežu tudi nimaš… ker ko ena ni dovolj je še vedno več in več očitno
[/quote]
mojih ni treba tepst, za tvoje pa nisem prepričan…
tri čez rit ob pravem času so lahko samo vzgojne.
kadar ena ne zaleže.
ali lepa beseda…
[/quote]
in kje imaš potem ti mejo pri teh tvojih vzgojnih tepežih… kje se konča…
ker ko ena ne zaleže, daš tri, kaj pa ko tri ne zaležejo,kaj pa potem narediš, pa potem ko še tisto kar pride po treh vzgojnih ne zaleže…
kje se pa ti ustaviš?… otrokom postavljaš meje, ampak očitno sam/a jih pa v tepežu tudi nimaš… ker ko ena ni dovolj je še vedno več in več očitno
[/quote]
Zdaj imamo problem. S tem sem se že srečala, pa takrat tudi nisem vedela, kako naj speljem debato naprej. Če imaš na drugi strani človeka, ki pozna le skrajnosti – ali pa misli, da drugi ljudje poznajo samo skrajnosti, kako ga boš prepričal, da eni ljudje, ko rečejo “v skrajnem primeru tri po riti” resnično mislijo točno to, kar so rekli. Ni ravno tako, da imamo starši v sebi neko ogromno količino agresije, in da smo v nevarnosti, da če si enkrat dovolimo udariti otroka, se bo ta jez podrl in bomo čisto podivjali in ga bomo premlatili, da bo obležal. Si res tako predstavljaš?
Imam otrok … no, dosti. V vsem njihovem življenju sem jih udarila:
– dva, ko sta bila čisto majhna, dve do tri leta, in sta me udarila iz jeze, vsakega po enkrat,
– eno, ko je bila stara kakšna štiri leta, in sem ji dobesedno stokrat rekla, naj nečesa ne počne, sem ji pojasnila, zakaj, in sem jo parkrat odvlekla stran, preden jih je dobila, ker nikakor ni hotela nehat,
– eno pri nekje devetih letih zaradi nesramnega predpubertetniškega laganja v obraz,
– eno, ki mi je nekje pri dvanajstih v jezi za hrbtom rekla nekaj zelo grdega,
– eno, ko je bila že skoraj odrasla in mi je nenormalno potegnila živec, pa zdaj že ne vem več, kaj je bilo.
Eto, to je to. Seštej. Razen tega zadnjega, ki je bilo res odveč in sem se drugi dan opravičila, ona pa meni, točno vem za vsako klofuto in za vsako stojim. Nisem podivjala, ni se podrl noben jez ponorele agresije ali kako si ti to predstavljaš. Ko so jih dobili, so jih tudi zaslužili. Bila je premišljena kazen in še zmeraj mislim, da je bila na mestu.
Hudič je, da ljudje ne znamo drugače kot skakati iz ene skrajnosti v drugo. Včasih so lahko z otroki počeli, kar se jim je zazdelo, danes pa lahko otrok s tabo počne, kar se mu zazdi. Kot da ne bi obstajala neka zdrava srednja pot.
in kje imaš potem ti mejo pri teh tvojih vzgojnih tepežih… kje se konča…
ker ko ena ne zaleže, daš tri, kaj pa ko tri ne zaležejo,kaj pa potem narediš, pa potem ko še tisto kar pride po treh vzgojnih ne zaleže…
kje se pa ti ustaviš?… otrokom postavljaš meje, ampak očitno sam/a jih pa v tepežu tudi nimaš… ker ko ena ni dovolj je še vedno več in več očitno
[/quote]
mojih ni treba tepst, za tvoje pa nisem prepričan…
[/quote]
čisto normalno argumentirano sem te vprašala, glede na tvoj odgovor… ti pa žališ nazaj… zakaj bi ti tepel moje otroke – si nasilen očitno. jaz nikogar ne tepem, kot je razvidno iz mojih odgovorov in stališč. ta pa pač očitno zagovarjaš to, da otroka tudi udariš.
kaj ti daje pravico,da bi ti tepel moje otroke? Razmisli malo o tem in o teh svojih dejanjih, ker očitno potrebuješ mejo pri njih.
mojih ni treba tepst, za tvoje pa nisem prepričan…
[/quote]
čisto normalno argumentirano sem te vprašala, glede na tvoj odgovor… ti pa žališ nazaj… zakaj bi ti tepel moje otroke – si nasilen očitno. jaz nikogar ne tepem, kot je razvidno iz mojih odgovorov in stališč. ta pa pač očitno zagovarjaš to, da otroka tudi udariš.
kaj ti daje pravico,da bi ti tepel moje otroke? Razmisli malo o tem in o teh svojih dejanjih, ker očitno potrebuješ mejo pri njih.
[/quote]
imaš ti že dalj časa težave s funkcionalno nepismenostjo?
čisto normalno argumentirano sem te vprašala, glede na tvoj odgovor… ti pa žališ nazaj… zakaj bi ti tepel moje otroke – si nasilen očitno. jaz nikogar ne tepem, kot je razvidno iz mojih odgovorov in stališč. ta pa pač očitno zagovarjaš to, da otroka tudi udariš.
kaj ti daje pravico,da bi ti tepel moje otroke? Razmisli malo o tem in o teh svojih dejanjih, ker očitno potrebuješ mejo pri njih.
[/quote]
imaš ti že dalj časa težave s funkcionalno nepismenostjo?
[/quote]
nimam sploh – si jasno napisal svoje… sploh razmišljanje o tem, da bi ti moje otroke tepel mi je mimo in popolnoma nedopustno. Toliko. malo samokritike ti ne bi škodilo, samorefleksije in samokontrole tudi ne.
in kje imaš potem ti mejo pri teh tvojih vzgojnih tepežih… kje se konča…
ker ko ena ne zaleže, daš tri, kaj pa ko tri ne zaležejo,kaj pa potem narediš, pa potem ko še tisto kar pride po treh vzgojnih ne zaleže…
kje se pa ti ustaviš?… otrokom postavljaš meje, ampak očitno sam/a jih pa v tepežu tudi nimaš… ker ko ena ni dovolj je še vedno več in več očitno
[/quote]
Zdaj imamo problem. S tem sem se že srečala, pa takrat tudi nisem vedela, kako naj speljem debato naprej. Če imaš na drugi strani človeka, ki pozna le skrajnosti – ali pa misli, da drugi ljudje poznajo samo skrajnosti, kako ga boš prepričal, da eni ljudje, ko rečejo “v skrajnem primeru tri po riti” resnično mislijo točno to, kar so rekli. Ni ravno tako, da imamo starši v sebi neko ogromno količino agresije, in da smo v nevarnosti, da če si enkrat dovolimo udariti otroka, se bo ta jez podrl in bomo čisto podivjali in ga bomo premlatili, da bo obležal. Si res tako predstavljaš?
Imam otrok … no, dosti. V vsem njihovem življenju sem jih udarila:
– dva, ko sta bila čisto majhna, dve do tri leta, in sta me udarila iz jeze, vsakega po enkrat,
– eno, ko je bila stara kakšna štiri leta, in sem ji dobesedno stokrat rekla, naj nečesa ne počne, sem ji pojasnila, zakaj, in sem jo parkrat odvlekla stran, preden jih je dobila, ker nikakor ni hotela nehat,
– eno pri nekje devetih letih zaradi nesramnega predpubertetniškega laganja v obraz,
– eno, ki mi je nekje pri dvanajstih v jezi za hrbtom rekla nekaj zelo grdega,
– eno, ko je bila že skoraj odrasla in mi je nenormalno potegnila živec, pa zdaj že ne vem več, kaj je bilo.
Eto, to je to. Seštej. Razen tega zadnjega, ki je bilo res odveč in sem se drugi dan opravičila, ona pa meni, točno vem za vsako klofuto in za vsako stojim. Nisem podivjala, ni se podrl noben jez ponorele agresije ali kako si ti to predstavljaš. Ko so jih dobili, so jih tudi zaslužili. Bila je premišljena kazen in še zmeraj mislim, da je bila na mestu.
Hudič je, da ljudje ne znamo drugače kot skakati iz ene skrajnosti v drugo. Včasih so lahko z otroki počeli, kar se jim je zazdelo, danes pa lahko otrok s tabo počne, kar se mu zazdi. Kot da ne bi obstajala neka zdrava srednja pot.
[/quote]
ja, samo zdrava srednja pot za moje pojme ne vključuje tepeža sploh. Vključuje pa jasno meje in spoštovanje za vse – tako otroke kot odrasle v njihovih odnosih.
Zdaj imamo problem. S tem sem se že srečala, pa takrat tudi nisem vedela, kako naj speljem debato naprej. Če imaš na drugi strani človeka, ki pozna le skrajnosti – ali pa misli, da drugi ljudje poznajo samo skrajnosti, kako ga boš prepričal, da eni ljudje, ko rečejo “v skrajnem primeru tri po riti” resnično mislijo točno to, kar so rekli. Ni ravno tako, da imamo starši v sebi neko ogromno količino agresije, in da smo v nevarnosti, da če si enkrat dovolimo udariti otroka, se bo ta jez podrl in bomo čisto podivjali in ga bomo premlatili, da bo obležal. Si res tako predstavljaš?
Imam otrok … no, dosti. V vsem njihovem življenju sem jih udarila:
– dva, ko sta bila čisto majhna, dve do tri leta, in sta me udarila iz jeze, vsakega po enkrat,
– eno, ko je bila stara kakšna štiri leta, in sem ji dobesedno stokrat rekla, naj nečesa ne počne, sem ji pojasnila, zakaj, in sem jo parkrat odvlekla stran, preden jih je dobila, ker nikakor ni hotela nehat,
– eno pri nekje devetih letih zaradi nesramnega predpubertetniškega laganja v obraz,
– eno, ki mi je nekje pri dvanajstih v jezi za hrbtom rekla nekaj zelo grdega,
– eno, ko je bila že skoraj odrasla in mi je nenormalno potegnila živec, pa zdaj že ne vem več, kaj je bilo.
Eto, to je to. Seštej. Razen tega zadnjega, ki je bilo res odveč in sem se drugi dan opravičila, ona pa meni, točno vem za vsako klofuto in za vsako stojim. Nisem podivjala, ni se podrl noben jez ponorele agresije ali kako si ti to predstavljaš. Ko so jih dobili, so jih tudi zaslužili. Bila je premišljena kazen in še zmeraj mislim, da je bila na mestu.
Hudič je, da ljudje ne znamo drugače kot skakati iz ene skrajnosti v drugo. Včasih so lahko z otroki počeli, kar se jim je zazdelo, danes pa lahko otrok s tabo počne, kar se mu zazdi. Kot da ne bi obstajala neka zdrava srednja pot.
[/quote]
ja, samo zdrava srednja pot za moje pojme ne vključuje tepeža sploh. Vključuje pa jasno meje in spoštovanje za vse – tako otroke kot odrasle v njihovih odnosih.
[/quote]
S tem izhodiščem sem jaz štartala v svet starševstva. Pa sem skozi leta opazovala produkte različnih vzgoj in se mi je že dostikrat potrdilo, da se najslabše izide tam, kjer so starši preveč … no, sodobni v svojih vzgojnih pristopih. Ne vedno, res je, ampak zelo pogosto. Približno enako slaba je tiranska vzgoja in da enako slabe rezultate, ampak o tej zdaj ne govorimo. Se pa spomnim otroka, ki je pretepal vse okrog sebe nekje pri dveh letih in naprej. Ker so ga doma tepli in se je tako tolažil, kot bi rekle sodobne pedagoško podkovane mame? Sploh ne. Ker so mu ljubeče in z občutkom razlagali, kako on tega ne sme in kako druge otročke buba in so bogi in njega bi tudi bubalo, če bi ga kdo udaril. Namesto, da bi ga parkrat pošteno po riti, če mene vprašaš. Poskusili so čisto vse vzgojne metode po spisku, samo telesna kazen pa ne ne. Mi je razlagala njegova mama, kako bi ga s tem samo učila agresije. Smrkavca je zabavalo, kako drugi otroci jočejo in bežijo, ko ga vidijo, njemu se pa itak nikoli ni nič zgodilo. Še lupčka je dobil, pa ne da bi imel sicer premalo pozornosti. Ni se dobro končalo, kolikor sem slišala.
No, to je bil tisti primer, ki je pri meni prevagal glede pogleda na vzgojne pristope. Ne verjamem več v vzgojo brez stresa. Če mulc ne dobi zdrave mere stresa v ustrezni situaciji, ga dobijo drugi. Tale zgoraj omenjeni mulc se je spravil tolči mojega novorojenčka. Kaj so naredili starši? Prijazno pojasnili in ga odstranili za pet sekund. Pa je pritekel nazaj in ga spet udaril. Pa so ga starši spet prijazno ustavili in mu pojasnili in mu odvrnili pozornost za naslednjih pet sekund, ko se je vrgel na dojenčka in ga spet klofnil. Seveda so se ukvarjali z njim, so mu pojasnili, so ga poskušali zamotit, ga odstranili, da ne bi delal škode, vse tako, kot piše v knjigi, ampak moj otrok jih je pa vsakič fasal. Stojim za tem, da bi bila v taki situaciji ena močna čez rit mnogo bolj vzgojna.
ja, samo zdrava srednja pot za moje pojme ne vključuje tepeža sploh. Vključuje pa jasno meje in spoštovanje za vse – tako otroke kot odrasle v njihovih odnosih.
[/quote]
S tem izhodiščem sem jaz štartala v svet starševstva. Pa sem skozi leta opazovala produkte različnih vzgoj in se mi je že dostikrat potrdilo, da se najslabše izide tam, kjer so starši preveč … no, sodobni v svojih vzgojnih pristopih. Ne vedno, res je, ampak zelo pogosto. Približno enako slaba je tiranska vzgoja in da enako slabe rezultate, ampak o tej zdaj ne govorimo. Se pa spomnim otroka, ki je pretepal vse okrog sebe nekje pri dveh letih in naprej. Ker so ga doma tepli in se je tako tolažil, kot bi rekle sodobne pedagoško podkovane mame? Sploh ne. Ker so mu ljubeče in z občutkom razlagali, kako on tega ne sme in kako druge otročke buba in so bogi in njega bi tudi bubalo, če bi ga kdo udaril. Namesto, da bi ga parkrat pošteno po riti, če mene vprašaš. Poskusili so čisto vse vzgojne metode po spisku, samo telesna kazen pa ne ne. Mi je razlagala njegova mama, kako bi ga s tem samo učila agresije. Smrkavca je zabavalo, kako drugi otroci jočejo in bežijo, ko ga vidijo, njemu se pa itak nikoli ni nič zgodilo. Še lupčka je dobil, pa ne da bi imel sicer premalo pozornosti. Ni se dobro končalo, kolikor sem slišala.
No, to je bil tisti primer, ki je pri meni prevagal glede pogleda na vzgojne pristope. Ne verjamem več v vzgojo brez stresa. Če mulc ne dobi zdrave mere stresa v ustrezni situaciji, ga dobijo drugi. Tale zgoraj omenjeni mulc se je spravil tolči mojega novorojenčka. Kaj so naredili starši? Prijazno pojasnili in ga odstranili za pet sekund. Pa je pritekel nazaj in ga spet udaril. Pa so ga starši spet prijazno ustavili in mu pojasnili in mu odvrnili pozornost za naslednjih pet sekund, ko se je vrgel na dojenčka in ga spet klofnil. Seveda so se ukvarjali z njim, so mu pojasnili, so ga poskušali zamotit, ga odstranili, da ne bi delal škode, vse tako, kot piše v knjigi, ampak moj otrok jih je pa vsakič fasal. Stojim za tem, da bi bila v taki situaciji ena močna čez rit mnogo bolj vzgojna.
[/quote]
Ti vidiš samo 2 skrajnosti: prijazno pojasnjevanje, kako je neko početje napačno, ter eno čez rit. Obstaja še tretja, vmesna pot, kjer je pojasnjevanje strogo in vključuje sankcije, vendar je brez fizičnih kazni.
S tem izhodiščem sem jaz štartala v svet starševstva. Pa sem skozi leta opazovala produkte različnih vzgoj in se mi je že dostikrat potrdilo, da se najslabše izide tam, kjer so starši preveč … no, sodobni v svojih vzgojnih pristopih. Ne vedno, res je, ampak zelo pogosto. Približno enako slaba je tiranska vzgoja in da enako slabe rezultate, ampak o tej zdaj ne govorimo. Se pa spomnim otroka, ki je pretepal vse okrog sebe nekje pri dveh letih in naprej. Ker so ga doma tepli in se je tako tolažil, kot bi rekle sodobne pedagoško podkovane mame? Sploh ne. Ker so mu ljubeče in z občutkom razlagali, kako on tega ne sme in kako druge otročke buba in so bogi in njega bi tudi bubalo, če bi ga kdo udaril. Namesto, da bi ga parkrat pošteno po riti, če mene vprašaš. Poskusili so čisto vse vzgojne metode po spisku, samo telesna kazen pa ne ne. Mi je razlagala njegova mama, kako bi ga s tem samo učila agresije. Smrkavca je zabavalo, kako drugi otroci jočejo in bežijo, ko ga vidijo, njemu se pa itak nikoli ni nič zgodilo. Še lupčka je dobil, pa ne da bi imel sicer premalo pozornosti. Ni se dobro končalo, kolikor sem slišala.
No, to je bil tisti primer, ki je pri meni prevagal glede pogleda na vzgojne pristope. Ne verjamem več v vzgojo brez stresa. Če mulc ne dobi zdrave mere stresa v ustrezni situaciji, ga dobijo drugi. Tale zgoraj omenjeni mulc se je spravil tolči mojega novorojenčka. Kaj so naredili starši? Prijazno pojasnili in ga odstranili za pet sekund. Pa je pritekel nazaj in ga spet udaril. Pa so ga starši spet prijazno ustavili in mu pojasnili in mu odvrnili pozornost za naslednjih pet sekund, ko se je vrgel na dojenčka in ga spet klofnil. Seveda so se ukvarjali z njim, so mu pojasnili, so ga poskušali zamotit, ga odstranili, da ne bi delal škode, vse tako, kot piše v knjigi, ampak moj otrok jih je pa vsakič fasal. Stojim za tem, da bi bila v taki situaciji ena močna čez rit mnogo bolj vzgojna.
[/quote]
Ti vidiš samo 2 skrajnosti: prijazno pojasnjevanje, kako je neko početje napačno, ter eno čez rit. Obstaja še tretja, vmesna pot, kjer je pojasnjevanje strogo in vključuje sankcije, vendar je brez fizičnih kazni.
[/quote]
Pa povej konkretno za zgornji primer. Otrok star med 20 in 24 mesecev.