Kaj je duhovnost?

Bom odprl kar novo temo, morda bo bolj zanimivo in se razvije kakšna debata.

Odgovoril sem v enem izmed sporočil in sem se odločil da bom to tudi izpostavil.

Duhovnost je nekaj, kjer bo sto ljudi imelo sto mnenj.

Danes je duhovnost vedno bolj priljubljena tematika. Zakaj? Zato ker ljudje in svet ugotavlja, da sreče kljub vsej materialnosti in vsemu kar si lahko privoščimo in dobimo – ni. In ljudje so se pričeli zavedati, da je potrebno delati nekaj drugega in če ni materializem tisto in bogastvo, je treba iskati v duhovnosti. No vsaj to besedo poznamo.

Kaj pa je duhovnost (angleško je boljša beseda spiritual), ki se razume malo drugače, kot to determinira beseda duhovno.

Glavni in največji problem človeka je EGO, ampak je nujno potreben za človekov razvoj.

Duhovnost pa ni nekaj, kar bi se dali opisati ali zaznati z našimi 5 čutili. Duhovnost – spiritual je nekaj kar je onkraj fizičnega.
Zato je vsako razlaganje, lahko zadetek v prazno. Ampak ker je to edini način, da kaj spoznamo in razumemo, moramo uporabljati tudi besede.
Pridemo pa do naslednjega problema: Kako prepoznati kaj je prava ali napačna pot ali informacija? Kdo je tisti, ki nam kaže pravo pot in ni samooklicani guru, ki zadovoljuje svoj EGO in živi na račun naivnosti ljudi?

Tako, da je duhovnost hvaležna tematika, obenem pa zelo, zelo težavna pot, ki je zelo, zelo hitro napačna.

Je pa edina prava definicija duhovnosti, da je duhovnost nekaj kar je onkraj fizičnega in je ni moč razložiti z čutili, ki jih poznamo.

če srečaš revnega človeka in slečeš vsa svoja oblačila in mu jih daš. Če misliš, da si duhoven, se zelo motiš. Morda si sočuten, duhovnost pa je še daleč. Če pomagaš vsem, ki so utrpeli škodo v poplavah, jim razdaš vse svoje imetje, še vedno nisi duhoven.
Duhovnost je, kot sem napisal, nekaj kar je onkraj fizičnega.

Primož

pozdravljeni,
tole je iz slovarja:
duhóvnost -i ž (ọ́) knjiž. 1. usmerjenost k nematerialnim vrednotam: pesem razodeva pesnikovo izrazito duhovnost; duhovnost umetnine // duševno, duhovno življenje človeka: pisatelj se je poglobil v človeka in njegovo duhovnost 2. v idealističnih filozofijah od telesa neodvisni, samostojni del človekovega bistva: duhovnost in materialnost človeka ♪

zame osebno je duhovnost pot k boljšemu, lepšemu, bolj preprostemu in manj egoističnemu življenju. sem bi pa dala še meditiranje in pomivanje posode (če takrat ravno še meditiram) 🙂
lahko je tudi poslušanje lepe glasbe, petje mantre, pomoč drugim, če hočejo…
izboljšava same sebe, strmljenje k popolnosti…in razsvetljenje….nekoč, morda. 🙂

lep pozdravček,
pikica

Vedno se lahko vprašamo, kdo je napisal definicijo za v slovar? Kakšne klasifikacije ima ta oseba, da je to napisala.

še enkrat povem, tisto kar je onkraj fizičnega. Vsak naj se zase vpraša, zakaj nekaj počne in zagotov bo imel veliko dela in vprašanj ali je to res duhovnost.

Primož

Primož, s svojim vprašanjem nagovarjaš človeka, da ti odgovori, pove svoje mišljenje o tem, nekako “definira” svoje mišljenje, kaj je duhovnost.
Vendar ob tvojem stavku “… Je pa edina prava definicija duhovnosti, da je duhovnost nekaj kar je onkraj fizičnega in je ni moč razložiti z čutili, ki jih poznamo…” sem kljub želji, da povem svoje mnenje o tem, kaj je (zame) duhovnost, ostala nema. Razumem, da ob besedah “edina prava definicija” ne morem ničesar dodati. Je tudi to del duhovnosti? Preostalim “nevednim” povedati, kaj je “edino prav”?

Naše življenje je duhovna pot.

Dodal sem tudi:
Zato je vsako razlaganje, lahko zadetek v prazno. Ampak ker je to edini način, da kaj spoznamo in razumemo, moramo uporabljati tudi besede.

Torej moramo uporabljati besede, že to, da se pogovarjava je del duhovnosti, kajti vsaka stvar, ki jo počnemo v življenju je del naše osebne duhovnosti. Samo zaradi tega se razvijamo. Če bi želel tukaj kaj dodati, bi izpostavil dejstvo, da od rojstva naprej, v našem modernem svetu, ni veliko poudarka na smislu tega življenja ali našega obstoja.
Celoten sistem, od vzgoje, vrtca, šole in na koncu službe te pelje dlje od tega bistvenega vprašanja: Zakaj smo se sploh rodili?

Moderni svet nas uči, da se rodimo, živimo in umremo in to je to. Ampak globoko vsak v sebi ve, da obstaja še nekaj več, o čemer pa preprosto nismo poučeni, nihče nam tega znanja ne predaja, ravno nasprotno, celo govorijo nam,da je to nepomembno in da tega ni.

Zato pa je tudi toliko različnih razlag o duhovnosti in toliko različnih verstev in poti. Ljudje si želijo več od tega kar imajo, ampak nimajo pojma kje naj to poiščejo, še manj kako. Samo vemo,da to kar je sedaj ni nič vredno. IN bolj kot smo razviti umsko, bolj se zavedamo, da fizikalno znanje nima prav veliko skupnega z pravo vrednostjo. Ampak ravno zato, potrebujemo ta umski razvoj, da pridemo do tega, da se lahko o tem pogovarjamo in na koncu odkrijemo to kar imamo že ob rojstvu in nas vse okoli nas v tem zatre.

In spet sva na začetku, duhovnost je naše življenje, živimo zaradi duhovnosti, pa naj si bomo ateist, kristjan, musliman, budist ali pa aboridžin.

Torej ti kar povej, kaj je zate duhovnost, ampak kaj je zate. Če pogledaš svoj profil imam v svojem opisu napisano:

The only thing that i know is myself, and that is all that is worth knowing in the existence. Really, the only thing that is trully worth knowing in the existence is yourself, If you know it, everything that is worth knowing is there within you.
(Sadhguru)

Živi in se ukvarjaj s seboj, sprašuj se in si odgovarjaj. Da boš našla bistvo ali drugače povedano razsvetljenje, boš potrebovala en kup življenj. Vendar se da. Seveda pa ne izključujem možnosti, da ti to uspe tudi v tem življenju, vse je mogoče.
Še lažje pa je, da si izbereš učitelja – GURU-ja, ki ti predaja znanje, informacije in kaže pot.

Pa sva spet tam, kdo pa je pravi???

So pravi in so fake (lažni) – Igor je izvzet, ga poznam osebno. Ne vem, če je že guru :-), zagotovo pa je učitelj z ogromno informacij.

Si pa vsak izbere svojega guruja, tega preprosto ni moč določiti. Vsak zase mora to ugotoviti in spoznati. kako pa veš, da je kdo pravi. verjemite ko pride pravi, boste to vedeli in to tudi na fizičnem nivoju.

Primož

Najprej bi dodala, da mi je bilo pisanje g. Igorja vedno na mestu, vedno v pomoč, trezno, realno … in mi je bil ta forum bistvo MON-a.
Upam, da bo g. Igor (oz.MON) zadost močan (niti ne dvomim-saj je tako nagovarjal tudi nas ostale), da bo kot mogočen hrast kljuboval raznim nevihtam (beri: kritikam)

Kaj je duhovnost, ne vem, vem pa, da sem nekoč ob vprašanju “Pa kdo si ti?” ostala nema.
Res, kdo sem jaz? Začela sem brati,… in dojela, da sem lahko določeni osebi hvaležna za to vprašanje, ki je v meni sprožilo niz novih vprašanj, ki se mi stalno na novo pojavljajo – v moji notranjosti.
Kdo sem jaz?
Sem taka in taka oseba: (leta, kg, spol, barva oči, barva las…)
Sem žena, mati, hči…
Sem delavka, športnica, gospodinja, …
in še bi lahko naštevala, a tistega kar čutim v globini svojega srca pogosto ne znam opisati.

Kaj čutim ta trenutek? Kaj sem čutila pred … 2 urami? Zakaj sem se tako počutila? Iz kje bi izhajalo to moje počutje?

in sem tako leta analizirala – zame je bil to vstop v duhovnost. Najprej spoznavanje, da sem to kar mislim, da sem to kar vidijo-telo in da še nekaj ostaja. Kaj je to?
In sledi spoznavanje čustev (še posebno tistih, ki sem jih skrbno “pometla pod preprogo v polje Nezavedno). Ni šlo za stanja na katera bi lahko pokazala z 5-imi čutili, je nekaj več. Kaj več – to še raziskujem.
In na tej poti raziskovanja se mi dogaja:
– spoznam, da se vsi mi “trudimo” – vsak na svoj način – kar me opozarja na to, da “sem usmiljena” do vsakega
– začutim “nevidno roko”, ki mi na mojo pot polaga “naključja”, s katerimi “zorim”
– ….
– in berem
– in preberem o “duši, ki potuje skozi več teles” …

Skratka, berem – informacijo dobim. Informacijo imam, če jo sprejmem, dojamem – to pa je drugo.

In včeraj preberem:
“Sekaj drva – meditiraj – sekaj drva” – v tem smislu, da odhod v duhovnost/meditacijo ne pomeni, da nisi na “realnih tleh”.
In se sama sebi smejim, ker ne želim sprejeti nobenega guruja – pa čeprav to pomeni, da grem počasneje, da sem osamljena, da ne vem če grem prav

Ni ti ga treba sprejeti, samo to povem,da je lažje. Seveda pa tja lahko prideš tudi z sekanjem drv. Ampak samo če to delaš tako zavzeto in s tako vnemo, da je vse ostalo postranskega pomena, to pomeni, da daš življenje za to.

Drugače pa je tako kot pri prehranjevanju, potrebuje uravnoteženo prehrano, pa še aktivno življenje poleg, pa še kaj bi se našlo. če torej počneš samo eno stvar, jo moraš res delati 100% in ne 99.9999999999999999999999999999999999999999999999999999% – 100% je edina rešitev.

Primož

O duhovnosti razmišljati in razpravljati? Ali duhovnost živeti?
O bistvu življenja razmišljati? Ali življenje živeti in se truditi pri pomembnih stvareh, da jih narediš po svojih najboljših močeh?
Se podati v “puščavo” in se 100% predati iskanju resnice? Ali živeti z dejstvom, da je resnica življenje, ki ga imamo sedaj, ta trenutek.

Na vsako prvo vprašanje si lahko odogovorim z da, vendar vedno zaključim, da samo s tem ne morem živeti. Življenje povprečnega zemljana verjetno ni namenjeno zgolj doganjanju resnice, ampak polnosti življenja, kar je mnogo težje od “življenja puščavnika”.

[code]
Igor pa je pripravljen deliti med nas vse tisto kar ve, brez skrbi, samo da uredi jesenske programe in aktivnosti in bo zopet z vami. Morda pa bova kar dva moderatorja in boste imeli še en pogled na situacijo. Ljudje smo različni in točno to je lepota.
[/code]

– me veseli

Se mi nekak dozdeva, da smo skrenili iz teme “Kaj je duhovnost”, al me občutek moti?

LP

In oba imata isti namen, samo pot je druga.

primož

Ne vem, zakaj se ti tako dozdeva, govorili smo, da je duhovnost vse našei življenje.

In duhovnost nikakor ni samo pogovor o duhu.

Primož

Človek se sploh ne more zavedati tistega, kar je onkraj fizičnega.

Brez telesa…možganov…občutkov…ni zavedanja.

Duhovnost je le nek specifičen način razmišljanja. Predvsem s področja samega načina človekovega razmišljanja in v iskanju smiselne povezave med mislimi in občutki.

Robi.

Zakaj bi se petčutno bitje, kot je človek, sploh zavedalo nečesa, kar je onkraj fizičnega? Namen inkarnacije ni to zavedanje, ampak izpolnjevanje Dharme, karmičnih poslanstev. Telo, možgani ( ego ) in 5 občutkov ( vid, sluh, okus, otip in vonj ), vse toje del fizičnega telesa. V naslednjih ovojih telesa se šele srečamo z nefizičnim, kot je energija ( hecno, ne čutimo je, pa vendar vemo, da brez nje ne bi nič poganjalo našega fizičnega telesa ), astralno telo s svojimi ovoji, kavzalno telo…. Šele, ko se človek dvigne v višja središča zavedanja in naveže stik s svojim duhom ( dušo), se začne zavedati pomena duhovnosti. To ni nek “specifičen” način razmišljanja, to je zelo stvarna izkušnja ( koncem koncev tudi moja osebna ). In malo žaljivo je, za vse tiste, ki so vložili mnogo dela in truda, da so se , v svoji zavesti, dvignili v višja središča, da jim v glavo mečeš “smiselne povezave med mislimi in občutki”. To bi lahko pomenilo le, da sam nisi uspel. Da pa nisi uspel, je morda vzrok v premalo prizadevanju, v premajhni želji ali potrebi po vspostavitvi dialoga med egom in dušo ( um in duh ), ali pa v pomanjkanju potrpljenja ( ta vzrok je najpogostejši, saj mnogi mislijo, da bodo z enim obiskom delavnice že sposobni viveke ).

Spoštovani Igor,

karkoli si dosegel ali čutil, si to doživel sedaj, ko si živ s telesom.

Človeška domišljija, pa res nima meja.
Če bi res ti bil na nekem višjem nivoju ali dosegel neko višjo stopnjo zavedanja, potem bi že zdavnaj presegel tudi svoj ego in nekega žaljenja sploh ne bi opazil.
Vendar se tudi pri duhovnih tehnikah gre le za potrjevanje samega sebe in svojega ega, kar jasno odraža tvoja navezanost.

Na višjih stopnjah zavedanja je svoboda, ne pa ogromen ego, ki se boji samega sebe. Tvoja prepričanja so zelo močna in jim seveda slediš, ker verjameš, da so resnica in vse to izhaja iz uma.
Življenje samo po sebi nima drugega namena, kot biti.
Izpolnjevanje nekih karmičnih nalog, je pa seveda del tvoje osebnosti in prepričanj.

Robi.

Ojla Robi!

Najprej sodiš o meni, ki me sploh ne poznaš. To ni neka posebna kvaliteta. Potem sodiš moj ego, čeprav si doslej prebral nekaj mojih sestavkov, v ostalem pa ne veš niti, kaj imam rad in kaj ne. Potem se spraviš ne neko žaljenje, s katerim te je moj ego prizadel, ko ne vem niti, na kaj se nanaša tvoj napad. In nadalje se spraviš na mojo duhovno tehniko, ki naj bi odražala moj ego in njegovo navezanost. Na koncu napadeš še moje prepričanje in tisto, v kar globoko verujem in si dovolišcelo razlago, od kod vse to izhaja. Korajžen demagog si, ni kaj. Takih je bilo v zgodovini in jih še vedno je med nami, kolikor hočeš.

Zdaj res ne vem, ali naj tebe zaprosim za dovoljenje, da mi odobriš, v kaj bom verjel, ali naj se obrnem na Ministrstvo za srečo ( Orwell 1984 ), naj se skušam zaščititi pred besedami iz Korana, kot brezbožnik ali pa naj si kupim negorečo obleko, če se slučajno kdo spomne, da me sežge na grmadi?? Na zelo visok piedestal si se postavil, od koder skušaš deliti pravico, kdo naj v kaj verjame in od kod naj to verovanje izhaja.

Pa te ne bom prepričeval,ker tudi jaz nimam nobene pravice tega početi ( ti si jo kar jemlješ ). Vprašal te bom le, kako kaj tvoje telo, n.pr. čuti ljubezen. Ne bova čarala okrog angelčkov in duš, duhov in višjih stopenj zavesti. Kar pri najbolj elementarnem bova ostala – razložo mi svoje fizične občutke, s katerimi si razlagaš ljubezen……

In seveda naj mi tvoj ego oprosti, če sem ga s čem prizadel. Zaključujem pa tudi najin dialog, ki odslej lahko poteka na ravni zasebnih sporočil. Res nima nobenega smisla hraniti nečimrnost z objavljanjem prispevkov tule. Nečimrnost = ego seveda……

Igor,

Podal sem le svoje mnenje, če je to že tema o duhovnosti in se mi zdi tvoja reakcija malo pretirana.

Sam nisem užaljen in lahko napišeš karkoli, pa ne bom užaljen, saj ima vsak pravico do svojega mnenja.
Tvoje trditve o neki užaljenosti, so le tvoja projekcija in odsev tvoje notranjosti.

Duhovnost, ki človeka osvobaja, ni kopičenje nekih prepričanj o duhovnosti in s tem poistovetenje s temi prepričanji, ampak osvobajanje prepričanj o nekih bolj ali manj svetih resnicah, s katerimi oseba pogojuje lastno srečo.

Robi.

Požrl sem svojo besedoin objavljam še en tvoj prispevek k polemiki – vse zato, ker se s tvojim zadnjim odstavkom strinjam.

Vseeno hvala za dovoljenje, da imam lahko svoje mnenje.

Prav veseli me, da berem stvari, ki jih v glavnem razumem. Tako vem, da na tem svetu nisem sama, ki razmišlja o sebi na malo globlji ravni. Sama nisem še imela te sreče, da bi našla učitelja, no mogoče ga še bom. V kraju kjer živim ne srečujem prav pogosto ljudi, ki bi potovali po globinah svoje duše in bi si upali pogledati na stvari tudi še s kakšne druge plati, razen tiste splošno veljavne, ki pravi: saj se ve kaj je treba in kaj je prav za ljudi.
Pa lep dan vsem Darinka

Ja, Darinka, takšno je naše poslanstvo, da skušamo doseči vsak kotiček naše dežele.

Kaj je duhovnost… tudi jaz nimam pravega odgovora.

Posvojila sem pa neko zgodbo, kratko, enostavno vendar zlata vredno.
Vejetno jo že kdo pozna in ne zamerite če je malcie prirejena… saj veste kako gre to ” od ust do ust”

Pred mnogimi leti, so se vsi bogovi tega sveta zbrali na sestanku.Vsi so boli enotnega mnenja, da morajo zavarovati NAJVEČJI ZAKLAD, ker so ogorčeni kaj ljudje vse počnejo.
Odločijo se, da ga bodo skrili. Ampak vprašanje je kam?
Globoko v morje… premšljujejo in ugotovijo, da ni varno, ker ga bodo s pomočjo tehnike sigurno hitro našli.
Visoko v nebo, morda celo na drug planet…. ne, tudi tam ga bodo našli.
Globoko v zemljo… tudi tam ni na varnem.
Po dolgem razmišljanju, pa se le enotno spomnijo: položimo zaklad kar notri V LJUDI…. TAM GA ZAGOTOVO NE BODO NAŠLI.

Lp, Maja