Kaj je bolje? Raziti se ali igrati srečen par?
Ljubezen ne izbira. Slej ko prej se lahko zaljubiš v drugo osebo, in to takrat, ko najmanj pričakuješ. Kaj je bolj sprejemljivo storiti v dani situaciji? Torej da se eden izmed partnerjev zaljubi v drugo osebo. Kaj je zanj/o bolj sprejemljivo? Da se razide ali da še naprej igra, kako srečen je v zakonu? Da še malo začinimo situacijo: Vmes je pa še družina. Primer: Na novo zaljubljeni partner ima s svojo, recimo temu, “staro ljubeznijo” otroke. Kaj je po vašem mnenju bolj sprejemljivo, ko se on na novo zaljubi? Da se s svojo partnerico razide ter na nek način prizadane tudi otroke in zaživi novo življenje? Ali je bolje, če do nadaljnjega igra srečnega partnerja?
Največja beda je, da greš varat in varaš in lažeš partnerja in otroke!
Ni večje bede!
Od vseh, ki se zaljubijo v drugega, kar je povsem človeška stvar, jih je mogoče 2% takih, ki partnerju to povedo in razčistijo, prden se podajo v novo zvezo!
Vsi ostali pa furajo dve zvezi in lažejo vsem po vrsti, tudi sami sebi!
Bodi poštena, če si se zaljubila, preden sploh začneš Z od zveze z novim dedcem, razčisti s partnerjem!
Ti povem, da če daš karte na mizo takoj in imaš pošten odnos, bo veliko manj zamer, kot po tem, ko partner pogrunta, da ga že 4 leta varaš in da si mu 4 leta lagala v obraz!
To je to.
Največja beda je, da greš varat in varaš in lažeš partnerja in otroke!
Ni večje bede!
Od vseh, ki se zaljubijo v drugega, kar je povsem človeška stvar, jih je mogoče 2% takih, ki partnerju to povedo in razčistijo, prden se podajo v novo zvezo!
Vsi ostali pa furajo dve zvezi in lažejo vsem po vrsti, tudi sami sebi!
Bodi poštena, če si se zaljubila, preden sploh začneš Z od zveze z novim dedcem, razčisti s partnerjem!
Ti povem, da če daš karte na mizo takoj in imaš pošten odnos, bo veliko manj zamer, kot po tem, ko partner pogrunta, da ga že 4 leta varaš in da si mu 4 leta lagala v obraz!
To je to.
[/quote]
Nihče ni od nikogar lastnina, ko izgine ljubezen iščemo nove kombinacije. Da pogumno greš iz zveze kjer ni več ljubezni osrečiš tako sebe kot partnerja in obema daš možnost za nov začetek
Nihče ni od nikogar lastnina, ko izgine ljubezen iščemo nove kombinacije. Da pogumno greš iz zveze kjer ni več ljubezni osrečiš tako sebe kot partnerja in obema daš možnost za nov začetek
[/quote]
Jasno.
Ampak preden ga namočiš pri novi ljubezni, stari povej, da si se zaljubil!
Spoštuj partnerja toliko, da mu ne lažeš!
Predvsem pa spoštuj sebe in ohrani svoje dostojanstvo s tem, da se najprej razideš, potem pa skačeš po novi ljubezni!
Ta dilema je postavljena prepozno; človek v zvezi, ki svojega partnerja spoštuje (pa sebe tudi) si sploh ne dovoli, da bi do tega prišlo.
Takšno zadevo ustavi precej prej, preden bi sploh lahko prišlo do tistega “se zaljubi”. Ker to se ne zgodi kar samo od sebe. Zgodi se, ker si dopustimo in vsaj po malem želimo.
Točno tako in nič drugače, meni se tudi kavica kar tako z neznancem ne zdi običajna stvar, ja, gremo s prijatelji, sodelavci, znanci, z nekom, ki jasno izkazuje interes po nečem več, pa ne. Jaz recimo zadevo ustavim že tu. Kot rečeno, nič se ne zgodi, kar ne bi bilo tudi hoteno. To je le izgovor za nedoraslim in neodgovornim osebkom, ki jih zadnje case opažam ogromno starih tam od 35 naprej😉.
Ta dilema je postavljena prepozno; človek v zvezi, ki svojega partnerja spoštuje (pa sebe tudi) si sploh ne dovoli, da bi do tega prišlo.
Takšno zadevo ustavi precej prej, preden bi sploh lahko prišlo do tistega “se zaljubi”. Ker to se ne zgodi kar samo od sebe. Zgodi se, ker si dopustimo in vsaj po malem želimo.
[/quote]
Ne vem zakaj se igrate polbogove. Pa seveda se ostane pri druzini. A ne morete potrpet malo zavoljo otrok,ki vso krivdo nase vzamejo?? A res mislite da je za njih razhod dobra resitev??? Nikoli!! Vidva s partnerjem se vsaj pred otroci zadrzita svojih nagonov. Katastrofa se ob razhodu sele zacne. Pa csd,pa sodisce,pa stiki,pa vozikanje gor dol…komu je potem bolje? Pa kao vse za dobro otrok,seveda. Eno samo prepucavanje zaradi denarja. Kajti vidi se,da vam otrok ni nic mar. Po njih se vidi, ker so v katastrofalnem stanju.
Resno vprašanje? Ne vem
Lastna izkušnja: Igram srečen zakon. Glede otrok pa: Kaj otroka briga in tudi ne dovolim da se otroke kakor koli povezuje z mojim spolnim življenjem ali čustvenim življenjem – kar se tiče v koga in kdaj sem zaljubljena. Otroka nima kaj brigati to področje dokler sem odlična mama. In basta debate. Tudi ko bo otrok polnoleten mene ne bo brigala njegova spolnost. To je moje in moja odločitev in moja čustva. Zakaj igram naprej – ne vem. Ustreza mi tako. Koliko dolgo je že tako? Skoraj 4 leta.
Dokler lažeš očetu svojih otrok in ga ne spoštuješ, nisi odlična mama.
Tvoje razmerje traja že 4 leta, če bi rekla 4 mesece, bi še dopuščala možnost, da si dobra mama in predan družinski član, a v 4ih letih si to neštetokrat povozila!
Kolikokrat si otroke zanemarila zaradi ljubimca? Kolikokrat bi bila lahko z njimi, a si namesto njih izbrala ljubimca?
Kolikokrat so otroci priča hladnemu odnosu med staršema?
To naj bi bile karakteristike odlične mame? Malo morgen!
Hčerka ločenih staršev je enkrat rekla, da je največja muka gledati svoje starše, kako živijo drug mimo drugega. Kot otrok je točno vedela, da je nekaj hudo narobe, pa tudi če sta se trudila to skrivati. In da je bilo veliko olajšanje, ko sta končno šla narazen in ni bilo doma več tiste neprijetne napetosti v zraku. Bolje je iti narazen, ampak je treba zelo dobro premisliti, kako to predstaviti otrokom, da se ne počutijo krivi, ali odveč itd. Predvsem pa je dobro premisliti, ali gre res za novo ljubezen, tisto pravo, ali gre za začasno privlačnost, ker je v zakonu že malo dolgčas. Ker te trenutne zatrapanosti so pogoste, a jih je tudi hitro konec in se zaradi njih res ne splača postavljati življenja sebi in otrokom na glavo. Zato dobro premisli.
Otrok je še v stiku s svojim notranjem čutenjem, intuicijo, in zazna/začuti sfejkane razmere doma, zna tudi sebe krivit za ta odnos med starši.. potem pa večina tekom odraščanja zakrije svoja občutja, ker je to najlažji način da prenesejo bolečino, ki so jo ustvarili ljudje ki naj bi ga imeli radi, tako potem odrastejo v žrtve, manipulante in ostale nezdrave različice..
Aja, zaljubljenost nima veze z ljubeznijo. Zaljubljenost je le krinka spolnega nagona, ko veter človeka zanaša malo ke malo tja…
Ne- kakršno koli igranje ni dobro za nobenega vpletenega, saj se gre za zavajanje vseh vpletenih.
Dokler lažeš očetu svojih otrok in ga ne spoštuješ, nisi odlična mama.
Tvoje razmerje traja že 4 leta, če bi rekla 4 mesece, bi še dopuščala možnost, da si dobra mama in predan družinski član, a v 4ih letih si to neštetokrat povozila!
Kolikokrat si otroke zanemarila zaradi ljubimca? Kolikokrat bi bila lahko z njimi, a si namesto njih izbrala ljubimca?
Kolikokrat so otroci priča hladnemu odnosu med staršema?
To naj bi bile karakteristike odlične mame? Malo morgen!
[/quote]
Ne zagovarjam varanja in laganja, niti slučajno!!, ampak tale argument o času z otroci je pa brca mimo. Kolikokrat si pa ti izbrala karkoli drugega, namesto otrok? Saj ni treba nam odgovoriti, odgovori sebi. Kolikokrat si npr. prižgala tv, igrice in tako dalje zato, da si ti imela pol ure mir? Kolikokrat si blebetala po telefonu in odrivala otroke, ki so ves čas nekaj hoteli in se nisi mogla v miru načvekati s prijateljico? Kolikokrat si raje šla s prijateljico na pijačo, ali si privoščila svoj hobi, namesto da bi bila doma z otroki? Pa ne mi zdaj, da je drugače. Ne ni. Zate je, za otroka je pa čisto vseeno. On samo ve, da tebe ni in mu ni nič lažje, če te ni zato, ker si pri frizerju, ali zato, ker se valjaš z ljubimcem v grmu.
Ha ha ha. Dokler lažem očetu nisem dobra mama? kdo je kontradiktoren. Kaj ima laž očetu mojega otroka s tem kakšna mama sem jaz otroku. Nimaš pojma kaj govoriš.
Nikoli, nikoli ni imel drugi človek ( ki ga ti imenuješ ljubimec, ne jaz) prednost pred mojim otrokom in nikoli ni bil niti ure prikrajšan otrok. Niti minute, ne ure. Se pa znam miselno fokusirar na ljudi takrat ko me potrebujejo, ko jaz potrebujem njih. In ne delaj atomske bombe iz nečesa kar te end drek briga. Moje mišljenje in tvoje mišljenje ša nikol ne bosta skupaj, ker nimava niti podobnega pogleda na odnose niti na svet. Ti imaš diametralno nasprotno menje od mojega in bog pomagaj. Očitek lahko pade na račun, da sem lažnjivka do svojega partnerja, da pa sem slabša mama zaradi tega pa ne. Ravno zaradi tega in temu je bil namenjen moj zapis: Otrok in povezava z otrokom nima nobene bisteven povezave z mojim spolnim ali čutvenim življenjem. Totalni nič. Ne mešajte otrok v te procese in tudi otroci zaradi tega ne bodo trpeli.
