Kaj bi to lahko bilo?
Pozdravljeni,
Ne vem kam naj se obrnem, zato me zanima vaše mnenje saj bi nujno potrebovala pomoč.
Če začnem.. eden mojih bližnjih, imam ga zelo rada, ima težave. To opažam že nekaj časa in me skrbi in bi mu res rada pomagala. Ko sem v njegovi družbi je lahko vse super, lepo, preživiva lep dan. Večkrat pa se zgodi da ga majhne stvari, tudi če so izrečene čisto iz heca, razburijo iznenada, kar naenkrat doživi izpad jeze, manjšega nasilja, verbalno nasilje, ignoranco, manipuliranje,… Potem sem jaz tista ki se opraviči (četudi ne kriva, da krivdo name) ampak on ali me ignorira ali pa nekako žali.. to lahko traja kakšen dan, lahko pa je čez kakšno uro že v redu. Potem pa se čez nekaj časa ponovi. To me izčrpava, res je naporno ko je eno minuto miren in prijazen, potem pa sledi zgoraj opisano.. zaradi malenkosti. Tudi drugi mislijo da je tukaj prisotna nekakšna motnja. Rada bi se mu še bolj prilagodila, ga razumela saj vem da te izbruhi jeze niso (slabo)namerni, rada bi razumela, da bi vedela kako naj reagiram, da se temu izogneva. Menim da ima bipolarno motnjo ali kaj podobnega.. Zelo rada bi mu pomagala ampak ne vem kam naj se obrnem. Imate podobne izkušnje? Bi mi mogoče lahko svetovali kaj za vraga bi to lahko bilo saj ne vem več kako naj mu pomagam. Najlepša hvala za vsak odgovor.
Petra
Pozdravljeni Petra,
verjamem, da vam je težko. Tej bližnji osebi se trudite pomagati, vendar večkrat doživite neprijeten odziv, tudi nasilje. Predstavljam si, da ob tej osebi doživljate stisko (jeza, nasilje, ignoranca, manipuliranje), hkrati pa vas vseeno vleče k njemu.
Znašli ste se v situaciji, kjer imate vi več motivacije za spremembo kot oseba, ki jo opisujete. Žal v takih situacijah ne moremo storiti več kot to, da osebi izrazimo svoja občutja, ki jih doživljamo ob njej/njemu. Brez samoaktivnosti te osebe v iskanju pomoči žal ne morete veliko (ali karkoli) spremeniti.
Ali sem vam odgovoril na vprašanje?
Lep pozdrav,
Spoštovani!
Tudi jaz imam vprašanje o težavah, ki me pestijo zadnja dva tedna in me spravljajo v obup. Sicer sem oseba, ki se zelo težko spoprijema z negotovostjo in zato je moje trenutno stanje zelo slabo.
Nekje okrog 16. julija, v času hude vročine, so se namreč začele težave, ki me spremljajo od takrat. Namreč pogosto imam skozi dan nenavaden občutek, kot da lebdim. Občutek imam, kot da sem na zibajoči ladji. To traja nekaj sekund in se pojavi večkrat na dan. Poleg tega sem tudi precej utrujena oziroma se hitro utrudim. Spim pa običajnih 7 – 8 ur in to zelo dobro, mirno. Občasno se pojavi tudi kratka vrtoglavica. Tudi vid je občasno čuden, čeprav dobro vidim (aprila so mi na sistematskem pregledu dejali, da vidim perfektno). Ni prav meglen, zelo težko opišem to stanje. Kot bi opazovala 3D slike… Naj dodam, da me sicer nič ne boli in nimam drugih simptomov, razen slabotnosti, občutek, da bom kar znorela in občasnih omotic.
Trenutno sem že tri tedne na dopustu, po sicer zelo stresni in zahtevni službi. Kot sem omenila, me negotovost zelo mori, zato sem seveda prebrala že ogromno gradiva o teh simptomih. In seveda prišla tudi do strašljivih diagnoz (npr. MS), kot tudi do težav s ščitnico in psihičnih. Začela sem uživati dominor, jedla sem ga že pred leti, zaradi izčrpanosti. Dejstvo je, da ne znam ali ne morem več “izklopiti” in me očitno stres spremlja še naprej.
Pred približno 7 leti sem imela enkraten dogodek, kjer se mi je pojavil dvojni vid. Nevrolog je tedaj zaključil, da zaradi izčrpanosti. Zgodilo se je le enkrat za nekaj minut. Po počitku je bilo v redu. V zadnjih letih pa se je občasno (nekajkrat na mesec) pojavila vrtoglavica za par sekund. Drugih težav pa ni bilo. Res pa je, da sem čustveno labilen človek in me vsaka stvar popolnoma vrže iz tira.
Je možno, da so ti simptomi povezani z depresijo, mogoče tesnobo ali drugo podobno težavo? Ali se res nakazuje neko drugo organsko obolenje? Problem je tudi v tem, da do končne diagnoze ne prideš čez noč, mene pa to čakanje zelo mori in mi pobira še zadnje moči.
Kako si lahko pomagam? Kaj lahko storim?
Hvala za odgovor ali kakršenkoli napotek.
Lep pozdrav,
E.
Pozdravljeni E.,
glede na opisano obstaja verjetnost, da gre pri vas za somatizacijo, torej, da se psihični stres kaže v telesnih simptomih. Navsezadnje opisujete izčrpanost, zelo stresno službo in svojo občutljivost. Do somatizacije pride, ko psihično ne predelamo stresa in nas nato telo opozarja, da ni prišlo do ustrezne predelave. Tukaj ne bi opredeljeval ali gre za depresijo, tesnobo ali pa je povezano s čim drugim. Bolj pomembno je dejstvo, da ste v stiski in ključno je, da o njej spregovorite. Kar se tiče možnosti za organsko obolenje je pomembno, da to izključite pri zdravniku.
Predlagam, da poizkusite s psihoterapijo, kjer boste lahko zaupali svoje težave, se skupaj s psihoterapevtom/tko raziskovali, soočili s svojimi strahovi in iskali boljše rešitve.
Sem vam odgovoril na vprašanja?
Lep pozdrav
Spoštovani!
Ja, resnično upam, da je res tako. Slabo si organiziram čas, zato me ta “povozi”. res sem izčrpana, me je pa presenetilo, da so se simptomi pojavili sedaj, ko nisem neposredno obremenjena (dopust).
Najprej bom šla do osebne zdravnice, da izključi morebitna organska obolenja, nato pa naprej po vaših napotkih.
Mogoče še ena prošnja – kako naj iz glave “izbijem ” črne misli, da sem zbolela za multiplo sklerozo, ker me to grozljivo preganja ves dan in so verjetno zato simptomi, ki jih opažam, temu še bolj podobni?
Najlepša hvala, da ste si tako hitro vzeli čas zame!
Lep pozdrav,
E.
Pozdravljeni,
simptomatika je lahko odvisna tudi od česa drugega – ne samo od dela in izčrpanosti. Morda so tudi kakšni nepredelani konflikti in/ali travme tisti, ki povzročajo vaše simptome.
Sprašujete kako izbiti iz glave črne misli. Na splošno obstajata dva načina za zdravljenje – eden je simptomatski, drugi je psihodinamski.
1. Simptomatski je usmerjen na delo s simptomi oz. na zmanjšanje simptomov. To je vedenjsko-kognitivni način, podobno pa delujejo tudi psihofarmaki (npr. antidepresiv). Takšen pristop priporočam v akutnih stiskah za zmanjšanje intenzivnosti simptomov.
2. Psihodinamski pa je usmerjen na vzroke, ki povzročajo simptome. Simptomi so zgolj pokazatelj, opozorilna lučka, da obstaja notranje neravnovesje. S samoraziskovanjem s pomočjo psihoterapevta lahko pridemo do tistih konfliktov ali travm in jih skušamo predelati in razrešiti. Na ta način se tudi simptomatika umakne, saj ni več potrebna.
Sem vam odgovoril? V primeru če imate še kakšna vprašanja ste vabljeni, da jih zapišete.
Lep pozdrav in srečno,
Pozdravljeni!
Ponovno se oglašam in ugotavljam, da so se simptomi umirili, zato verjetno ne gre za kakšno težje obolenje. Pri zdravnici sicer še nisem bila, ker je še na dopustu. Želim pa k njej, ker me najbolje pozna.
Vedno bolj se mi zdi, da gre za težave s psiho, kar ne bi bilo prvič. Takšne epizode sem doživljala že večkrat v življenju, najbolj po porodih. A takrat še nisem vedela, za kaj gre. So pa tudi simptomi tokrat drugačni ali pa enostavno preveč vem o določenih boleznih…
V prihodnjih dneh bom šla k bioenergetiku, kar mi zelo pomaga.
Poleg tega resno razmišljam tudi o psihoanalizi. Po Vašem odgovoru sem začela raziskovati to temo, o kateri do sedaj nisem preveč razmišljala. Prebrala sem tudi nekaj Vaših člankov in zapisov na to temo. Ko poglobljeno razmislim, dejansko nosim globoko v sebi težave že iz otroštva! O tem nisem do sedaj veliko razmišljala, le včasih, ko sem se sama sebi smilila “zakaj pa vedno jaz”. Danes na zadeve gledam drugače. Vem pa tudi, da bom potrebovala strokovno pomoč, da se “izvijem” iz tega prijema preteklosti.
Imam pa še eno vprašanje. Ker ne želim takoj posegati po antidepresivih, sem iskala naravno alternativo. In naletela na zdravilo (oziroma aminoklislino) 5 – HTP in na različne zapise o njeni dobri učinkovitosti. Žal pa sem naletela na (sicer 13 let star) zapis, da je le-ta v ZDA prepovedana zaradi stranskih učinkov.
Pri nas je na voljo na številnih spletnih straneh. Mi lahko pojasnite, kako je s tem danes, kaj so raziskave ugotovile? Je smiselno in varno posegati po tem?
Trenutno uživam Dominor in se mi je počutje izboljšalo.
Hvala, da me spremljate!
Lep pozdrav,
E.
Pozdravljeni E.,
hvala za vaše sporočilo. Me veseli, da se počutite bolje.
Kolikor opisujete gre pri vas verjetno za težave na psihični ravni in ne telesni. Izboljšanja in poslabšanja so v takih primerih pričakovana, obstaja pa tudi več načinov kako zmanjšati simptomatiko. Sprašujete po antidepresivih in aminokislini 5 -HTP. Te zadnje ne poznam, antidepresivi pa se uporabljajo pri depresivnih stanjih. Moje mnenje je, da so antidepresivi potrebni zgolj pri težjih depresijah, ko človek ne more normalno funkcionirati. Ko je dovolj močen za samoaktivnost pa je pomembno, da si poišče pomoč strokovnjaka psihoterapevta, ki mu omogoči samoraziskovanje in skupaj iščeta rešitve. Pri zdravilih gre za lajšanje simptomov in ne za ozdravitev. Isto velja za morebitno učinkovitost dodatkov k prehrani (npr. Dominor).
Naj razložim, simptomi se pojavljajo, ker prihaja do notranjega konflikta ali travme. V primeru, da tega psihično ne moremo predelati, se pojavijo simptomi – na nek način sprostitev nakopičene energije. Za razrešitev problematike (konflikta ali travme) je potrebno priti v stik z dejanskimi težavami in nezavednim ter se s tem soočiti in predelati. Žal drugače ne gre. Vse drugo je obliž na krvavečo rano.
Upam, da sem vam vsaj delno odgovoril.
Lep pozdrav,