kaj bi storili…
Glede na to, da sem po naravi zelo, zelo radovedna, bi zagotovo izvedela vse, najprej bi (vprašanje je kakšen odnos imaš z očetom) vprašala očeta za to, oziroma mu dala vedeti da nekaj sumim. Potem pa odvisno od njegovega odgovora naprej……..Nekaj pa me zanima, od koga si ti to izvedela in kdaj naj bi to bilo ( v davni preteklosti, ali je otroček majhen??)
lp
Vsekakor bi ga vprašala, če imam polbrata oziroma polsestro, ker mislim, da imam pravico to vedeti. Nikakor pa ga ne bi obsojala in ne bi preveč vrtala zakaj in kako. Ne vem, kakšen odnos imaš ti z očetom, jaz svojega toliko poznam, da vem, da mi ne bi lagal, če bi ga postavila pred dejstvo.To osebo bi hotela spoznati. Morda mi je podobna, morda podobno gleda na svet in bi se odlično razumeli. Kri navsezadnje ni voda! Če bi naletela pri njej na odklonilni odnos, pač ne bi bilo nič iz tega, a človek nikoli ne ve…
Govori se… V govorice sicer ne verjamem, ampak črv ti ne da miru…Ne vem sploh ali je bolje vedeti ali ne…Vprašala očeta kar tako verjetno ne bi, ker če ni res bi bil marsikdo zelo prizadet. Je pač tipičen ‘gospod, gntleman če hočeš.Po moje bi prej vprašala njo (kar zna biti tudi zelo neprijetno, je tudi ne poznam, pa še poročena…)
Če bi postavila deset moških v vrsto in vprašala (ljudi ki jih poznajo) kateri bi lahko bil ‘ krivec’, bi bil moj oče zadnji, v to sem 100% prepričana.
Ne glede na tvojo predstavo o očetu – jaz bi ga vprašala. Zakaj bi najprej s takšnimi vprašanji nadlegovala tujo žensko? Če je oče z menoj odkrit in ve, da ga ne bom obsojala…. zakaj bi mi potem o tem lagal? Seveda bi se o tem pogovorila na samem, saj ne bi želela s tem prizadeti še mamo, če o tem ničesar ne ve. Saj smo vendar odrasli ljudje. In še to – govoricam ni za verjeti, še posebno ne, če jih trosijo nezanesljivi ljudje, čeprav je res, da pregovor brez dima ni ognja še vedno v večini primerov velja. Razčisti, saj črv kot praviš vrta.