Najdi forum

jutri gremo pihat:)

Sem 10 dni čez rok, danes sem imela pregled in mi moj G. pove, da ne upa več čakati, da gremo jutri rodit..no si mislim končno..v resnici me je pa tako strah, pa ne poroda, strah tega, da bom “na silo” šla rodit…sicer sem odprta za 2 prsta, CTG že 3x zaporedoma zazna popadke, čeprav jih jaz nisem čutila..strah me je pa tega, koliko časa bom rojevala, čeprav vem, da ni pri vseh isto..ampak sej veste kakšne smo;))
povejte mi prosim vaše izkušnje, koliko časa je trajalo, no čisto vse me zanima:)
lp D.

Drzim pesti zate Diana!
Mene do konca čaka še 5 tednov, vendar se mi zdi, da bolj ko se prebližuje, bolj me je strah..kaj bo, kako bo…
Rada bi ti rekla…sprosti se in ne boj se…ampak lahko je reči…težko pa je potem to tudi zares narediti.
Vsekakor…držim pesti zate in naj ti današnji dan in noč mineta čimbolj hitro.

Vso srečo in čim manj strahu. Moja izkušnja je bila zelo pozitivna. Rojevala tri ure. Pred mano so dvema sprožili porod in sta rodili še hitreje kot jaz.

Lp
A.

Diana, bom držala pesti da bo šlo vse kot po maslu in čimbolj zdravega dojenčka!

lp, Mojca

Kar pogumno. Sama sem tudi jokala od strahu, ko sem šla prvič rodit, vendar ko sem prestopila prag, sem si rekla, tako: noter ostati ne more, torej gremo. In sem se skoncentrirala in izpeljala (seveda ob pomoči osebja) vse kot je treba. Tudi tebi želim vse dobro in vem, da boš zmogla – nam menda začne delati nek nagon ali kaj. Srečno

hvala za spodbudo..pa za pesti:))
sej me ni strah (me bo, ko bom v porodno vstopila:)))
jaz samo upam da ne bo predolgo trajalo, pa da bo vse vredu..
lp

Draga Diana, vso srečo jutri in iz lastnih izkušenj ti povem, da ni nič kaj hudo iti rodit na silo. Sama sem bila 11 dni čez rok in so mi dali umetne popadke. Ko so kolegice slišale, da bom dobila umetne popadke so začele jamrat, da to pa bolj boli. No ne vem, mene ni nič bolj bolelo. Bolel me je edino strah kako bo. Tako da čimbolj mirno, pa bo. No potem pa itak vse pozabiš ko dobiš dete k sebi. Meni je rek moje mame najbolj pomagal: Porodu se nobena ni usla, vse so na koncu rodile.
Torej strah na stran in bo ve uredu.

DV

Jaz imam zelo slabo izkušnjo, in se po dolgih urah na porodni postelji vsem zatrjevala, da nikoli več, ampak če me danes vprašaš – takoj še enkrat. Čim manj misli na to. Res, da so umetni popadki malo bolj boleči, so pa bolj učinkoviti in hitreje se porod odvije, pa tudi konča. Meni je “mali” zaradi svoje velikosti obtičal in se ni spuščal, zato je vse trajalo.

Spomni se dihanja in materinske šole in čimveč misli na bebico, kako bo lepo, ko se bosta crkljala, pa ti bo takoj vsaj malček lažje. Če le moreš, se sprosti, danes se malo pocrkljal in bo šlo. Tudi jaz držim pesti.

Diana,

tudi jaz sem prvič rodila “na silo”, ker sem bila 15 dni čez rok. Vendar pa ti moram povedati (tudi za tolažbo), da so bili umetni popadki v primerjavi z mojimi lastnimi pri drugem porodu, bistveno lažji, enakomernejši tako, da se ne ustrašit. Jaz imam na ta prvi porod zelo lepe spomine.

Želim ti zdravega otročičke (baje so deklice tiste, ki “nočejo” ven ob roku), pa tudi in predvsem čim boljšo babico.

Vso srečo – se bom spomnila nate jutri v službi!

Draga Diana,

torej jutri je dan “d”! Ne se bat, mene so kar poterali notri , vstavili so mi še tabletko+ potem so mi dali flašo za umetne popadke trajalo je 3h pri prvem porodu se je zgodilo isto je trajalo pa 4h…
Važno je samo da se ne bojiš, ker bo vse vredu!!!!!
Torej sem s teboj v mislih jutri, drži se in srečno!!!!!!!!!!
Pa javi se potem!!!!!

LPLina

brez nepotrebne panike! moja izkušnja je bila zelo pozitivna, dobre dve uri je trajalo vse skupaj, pa brez sredstev proti bolenčinam, ker je šlo tko hitro….

vso srečo!!!

brez nepotrebne panike! moja izkušnja je bila zelo pozitivna, dobre dve uri je trajalo vse skupaj, pa brez sredstev proti bolenčinam, ker je šlo tko hitro….

vso srečo!!!

punce super ste..hvala k ste z mano..jutri se bom mojala z mojo štručko:))
Lina hvala..bom sporočila
lp D.

Držim pesti!

Vsekakor se zanašaj tudi na svoje občutke in lastno presojo,
če ne bo šlo gladko vodoravno (kakor jim v porodnišnici najbolj ustreza), zahtevaj, da te dajo bolj navpično (pač stvar fizike)..
Predvsem pa se osredotoči na to, da gre za tvoje dete, ne izpusti ga iz misli, pa ne bo prostora za druge misli..

Srečno!

Pri meni je bilo rpvič podobno kot pri tebi. 9 dni čez rok, dva prsta odprta, popadkov od nikoder… Zvečer me je počasi začelo nekako šraufati, a sem si mislila, da to pa že ne morejo biti popadki, saj me nič ne boli. Ampak ker me je potem šraufalo v rednih časovnih presledkih, sva šla z možkom vseeno pogledat, kaj pravijo v porodnišnici. Seveda, ko so me tam priklopili na ctg, niso zaznali nič in me je babica vprašala, kako to, da sva sploh prišla… A potem me je vseeno pregledala, ugotovila, da sem odprta nekeo tri prste in poklicala gor na porodni oddelek, ali naj me sprejmejo, ali ne. Pa so me in potem, po klistirju, se je vse skupaj šele začelo dogajati in nato sem po kakih treh urah rodila. Brez problemov.

Drugič je bilo podobno, le da se je dogajalo točno na rok, tokrat nisem pa čisto nič čutila, a me je ginekologinja kar poslala v porodnišnico, ker sem bila 2 prsta odprta – in spet nič na ctg-ju v sprejemni, po klistirju pa tak hiter porod, da mi še pritiska in temperature niso utegnili izmeriti.

Skratka – zaupaj svoji g., tudi če nič ne čutiš – dostikrat klistir pospeši zadevo in popadke, vsaj pri meni je bilo tako.

Pa SREČNO!!!

Majhno priporočilo: pri prvem porodu so me najbolj motile vonjave v WCju, medtem ko je klistir deloval, saj mi je bilo od njih kar slabo, zato sem si drugič vzela majčken osvežilec zraka s seboj – in ni mi bolo žal.

Diana!

Meni so prvič tudi sprožili na 10. dan po roku. Porod je potekal normalno, čeprav se mi je zdel dolgotrajen in naporen. Ampak, ko sem dobila v naročje svojega sinka, sem bila pripravljena skozi vse še enkrat. (No, čez nekaj dni bom res)
Jutri ti bom držala pesti. Želim ti čim lepšo izkušnjo poroda in čimprejšnje cartanje z bebiko.

Iva

Zamisli si samo to, da so popadki tvoji prijatelji, ki ti pomagajo do prvega joka tvojega otročička. Oni ti pomagajo, da pride tvoj otročiček na svet, ne pa da tebe uničijo. Verjemi v to in potem so bolečine veliko lažje. Ob vsakem popadku misli samo na to:”Spet sva en korak bliže, da se spoznava.”

Samo čim lažji porod bi ti zaželela,

soimenjakinja Diana

OOO, vso srečo, saj bo… Pa enga fajn kebra prinesi domov.
LP,
T.

New Report

Close