Dalj časa, ko sem na svetu, več dobrih informacij dobivam o tem, kaj vse je dobro, da počnemo za našo dušo, telo, razum. Nešteto vaj, opravil, priporočil, enih krajših, drugih daljših. In večino teh stvari naj bi delal zjutraj: telovadil, meditiral, masiral obraz, izgovarjal pozitivne afirmacije, pil posebno vodo, grgral, jedel posebno hrano….Ojej. Nekaj časa sem poskušala slediti vsem tem. Ko pa je vsa procedura presegla uro in pol, sem se odločila, da tako ne gre več naprej. Naredila sem reorganizacijo svojega mišljenja, nehala sem se obremenjevati, če kaj ne storim vsak dan. Vodilno vlogo sem predala svoji intuiciji, da me ta vodi kaj počnem katero jutro. Zaobljubo pa sem si dala, da kar bom počela, bom počela z ljubeznijo do sebe in z zavedanjem, da delam nekaj dobrega zase; brez obremenjevanja s tem, kar sem spustila.

Lep pozdrav, Mateja

To delaj kar celi dan ne samo zjutraj hehe.

Z zadnjim delom posta si pa totalno zmagala. Tekmuješ samo sama s seboj.

Zdaj pa mi povej, kdaj ne tekmuješ sam s seboj? V bistvu vse “bitke” tekmujemo sami s seboj, četudi se nam zdi, da jih z nasprotniki, sodelavci, sotekmovalci, starši,….Vedno gre za to, da na nekem nivoju premaguješ samega sebe.
Bistvenih sprememb pri sebi ne dosežeš, če bistveno ne spremeniš način življenja. In ko se enkrat odločiš, da boš zaživel bolj zdravo, kar začnejo “deževati” razna priporočila, kja vse je dobro početi. Veliko teh pa se nanaša prav na jutro, ker je to najbolj ugoden čas dneva. Večina teh stvari je res odličnih,…
Z mojo objavo “afk” pa sem želela sporočiti, da se vsak potem znotraj sebe odloča katere rituale: vadbe, metidacije…bo sprejel zase. V bistvu sem na malce drugačen način zapisala dilemo, ki jo opažam pri marsikateremu človeku. Ni pa to nobena huda stvar. :-))))

Lep pozdrav,

Mateja D.

Se strinjam.
A pomembno je, kaj je gonilo vsega tega..Največkrat le nek strah…Strah pred tem, da bi izpadli slabi, nesposobni, z občutki krivde, da nismo storili dovolj….
Seveda sebe ne premagaš takrat, ko zamenjaš objekt, ki ti predstavlja izziv, ampak takrat, ko prepoznaš prepričanje, ki te sili k tekmovanju in s tem ustvarja upanje, da bomo na določeni točki zmagovanja lahko sebe končno sprejeli ter uživali v miru.

Tudi jaz sem pristaš jutranjih ritualov. Moji jutranji rituali niso posebno dolgi. Od nekaj minut pa do recimo pol ure. Zjutraj navadno naredim nekaj vaj za prebujanje telesa in končam z nekaj minutno meditacijo.

Gre pač za to, da sodoben način življenja ni vedno ugoden za človeka. Po eni strani preživimo preveč časa za računalnikom ali v neki drugi prisiljeni drži, po drugi strani smo z vseh strani bombardirani z bolj ali manj pomembnimi informacijami, zato nam lahko takšni jutranji in večerni rituali pomagajo, da se uglasimo sami nase.