JUHU, širimo se!
Ja, prav res, krvne bolezni so dobile že svoj drugi forum! Poleg Limfoma zdaj še Levkemija. To je res super. Zdaj bomo limofomčkarji lahko sodelovali z levkički in skupaj reševali težavice in težave, ki tarejo nas, ki smo borbo že dobili in tiste, ki se še borijo.
Upam, da bom kdaj pa kdaj tudi jaz lahko koristna s kakšnim nasvetom, čeprav levkemije sicer nisem imela, sem se pa spopadala s kemoterapijami, stranskimi učinki zdravljenja, posldicami agresivnega zdravljenja….
Ena velika pohvala Mileni, ki je napela vse sile in se dogovorila za tale forum. Plosk, plosk, plosk!
Lep pozdravček!
Tole je res lepo, da je forum tudi o levkemiji. Verjetno nas je kar dosti takih, ki smo premagali in nekateri ki se še borijo. Držimo pesti za tiste, da jim uspe tako kot je nam.
Z levkemijo so tudi težke borbe in agresivno zdravljenje. Sama sem jo prebolela dvakrat zato vem kako je. Napisala pa sem tudi knjigo z naslovom MAMI ALI BOM UMRLA, kjer opisujem svoj boj proti tej kruti in težki bolezni.
Res je potrebno imeti močno voljo, da preboliš katerokoli obliko raka, ker je zdravljenje zelo agresivno.
Vesna, dobrodošla na našem forumu ! (JUHU, širimo se)
tudi sama sem pacientka (pred 12 meseci odkrita kronična mieloična levkemija, pred 9 meseci nesorodna presaditev kostnega mozga), zato me zelo zanima tudi tvoja izkušnja – katero obliko si imela, ali si imela bolezen že kot otrok (glede na naslov tvoje knjige), kako je potekalo zdravljenje, pa kaj o ponovitvi bolezni in kako si to premagala .., pa kako si se spet vrnila v normalno življenje…
Če nam boš o teh stvareh kaj napisala, se ti že vnaprej toplo zahvaljujem.
Lp,
Lep pozdrav MilenaR!
Najprej želim čimprejšnje okrevanje in imejte veliko in močno voljo. Jaz sem si vedno rekla, da morem jaz premgati raka ne on mene.
Imela sem ALL (akutna limfoblastna levkemija) B celična obakrat isto. Prvič sem zbolela pri 15 in drugič pri 18, tako da bi se lahko reklo kot otrok.
Moje zdravljenje je potekalo s kemoterapijami, tabletami v obliki citostatikov in obsevanjem. Imela pa sem zelo veliko stranskih učinkov kot so:slabost, povišana telesna temperatura, sladkorna bolezen, afte oz.razjede po ustih in požiralniku tako da sem shujšala za 15kg (imela le 33kg), tudi hoditi nisem mogla zato sem se ponovno učila hoditi, dobila virozno in glivično pljučnico, ki mi je naredila luknjice na pljučih in srcu takrat bi kmalu umrla, mi je življenje zelo viselo na nitki, ker se ni izboljševalo pa tudi nisem mogla dihati sama (100% kisik) in dobivala sem morfij 24 ur na dan v mišico, tudi ledvice bi mi kmalu odpovedale,…. Ampak stranski učinki so odvisni od vsakega posameznika tako, da se ne prestrašite. Imeti pa moraš veliko podporo osebja na oddelku, staršev, sorodnikov, prijateljev, sam pa moraš imeti zelo veliko in močno voljo da se boriš.
Ko sem izvedela za ponovite bi najraje umrla, a sem si rekla da ne smem in da mi bo tudi tokrat uspelo premagati raka…….
Res pa me je vmes psiha zelo zdelovala. Včasih sem se kr nekaj drla, jokala,….. A počasi se je umirjalo in zdaj se to zgodi zelo zelo malokrat. Takrat sem razpoloženje menjavala vsakih 15minut.
V normalno življenje sem se zelo hitro vključila nazaj. Vsi stari prijatelji in novi so me lepo sprejeli. V času vzdrževalnega obdobja pa sem spoznala fanta s katerim sva še danes skupaj in pričakujeva otroka.
Če pa koga zanima še kaj bolj podrobno naj vpraša ali pa mi piše na e-mail.Meni ni problem govoriti o moji bolezni. Več pa je seveda v knjigi MAMI ALI BOM UMRLA, pa tudi članek je v glasilu OKNO (v tem zadnjem pod temo pričevanja).
Bravo, Vesna! Če se ne motim, se nekaj spominjam tvoje zgodbe… Ali je bila v Vivi ali pa Jani. Res ti iz srca čestitam za vse, kar si dala čez. Nekateri smo mnogo lažje “prišli skozi”. Vsaj tako se mi zdi.
Najbolj pa sem vesela še enega tovjega sporočila, in sicer, da boš kmalu mamica! Vidiš, to pa bo tista res ta prava nagrada za tvoj trud. Nima vsak te priložnosti in mislim, da se ti je mati narava dobro oddolžila za prestano. Želim ti eno zdravo, malo, luštkano detece!
HVala za tvojo zgodbo! Mi daje upanje. 🙂
Poljubček na liček,
Hvala za lepe besede. Ja zgodbo sem imela predtavljeno v reviji Otrok in družina, Jani, Vivi in v reviji Osebnost samo kratek opis knjige, ter v našem internem časopisu Zasavc.
Ja res bo dojenček velika nagrada za ves trud. Se ga oba s fantom že veseliva.
Želim ti čimprejšnje okrevanje, ter imej močno voljo in nikoli ne obupaj, tudi če bodo kdaj težki trenutki!
:)) Tudi tebi hvala. 🙂
Jaz sem že ZDRAVA! 🙂 Sem že leto in pol po končanem zdravljenju in upam, da sem ven iz ta hudega. Imela sem pa Ne-Hodgkinov limfom. Ampak vseeno hvala za želje!
Kdaj bo mali kričaček prišel na svet?
Aha pol pa dobro da je vse za teboj/vami.
Mali kričaček naj bi prijokal na svet 22.6.2007. Takrat mi je ginekologinja izračunala predviden datum poroda. Tako da je še kar nekaj časa preden bo prijokal na svet. Noseča sem 10 tednov in 2 dni. Ko sem bila pri ginekologinji je bil plod velik 22mm in videla sem kako utripa srček. Mi je šlo kar na jok.
12.12 pa imam nuhalno svetlino (ugotavljanje downovega sindroma) in ultrazvok, kjer vidiš otroka.
14.12 pa pregled v Ljubljani, pediatrična klinika (HEMATO-ONKO oddelek).
Kako imate pa vi preglede?
Vesna, tako sem vesela zate !
Super, da si bila tako ‘trpežna’ in si prestala vse tegobe bolezni. Kako lepo, da se ti je tako dobro obrnilo – pa da dobiš otročička, ta veliki mali čudež ! Želim ti eno veselo in zdravo nosečnost, medtem se pa čimveč beremo na forumu. Bom pa pobrskala v knjižnici za tvojo knjigo, bi jo prav rada prebrala.
Lepo se imej,