JUBIM POROČENEGA
Svojo težavo bom raje povedala na tem forumu, ker upam na kakšen bolj resen predlog in mnenje.
Jana sem spoznala pred dvema letoma v nekem lokalu. Pogovor je stekel in vžgala se je iskrica. Čez teden dni sva se prvič dobila uradno na zmenku-in tako približno pol leta, nakar mi pove, da je poročen in da ima otroka!
Vse mi je padlo dol. Dejal je, da me ima rad, in, da žene ne ljubi več, pa da jo bo pustil, ker nič več ne čuti do nje in da sem jaz njegovo življenje. Tako sem ostala in čakam že dve leti pa nič-niti ga ne preganjam, niti mu to ne omenjam, ker menim, če je vse res kar mi je rekel bo sam nardil korak in povedal ženi.
Bližam se tridesetim, in ne vem če se bo to končalo kaj kmalu, če se sploh bo.
Kaj menite?
Karin
Draga Karin,
rada bi ti napisala vzpodbudne besede, pa vendar .. Sam se ne bo nikoli odločil, da bo presekal. Ne bo povedal ženi, saj mu taka situacija čisto ustreza.Malo je s tabo, malo z družino, hudega mu ni. Zate pa to postaja že breme. Žal mu boš morala postaviti ultimat naj se določi zate ali zanju. čeprav verjame, da ga imaš zelo rada in da si ne predstavljaš, kako bo brez njega, verjemi mojim izkušnjam. Tudi meni je dve leti obljubljal, da se bo ločil, potem pa me presenetil, da nek večer ne more priti, ker pelje ženo v porodnišnico. Takrat sem dokončno prekinila z njim .Bilo mi je zelo hudo, saj sva se ujela na vseh področjih. Toda za dežjem vedno posije luna in verjamem, da je tudi zate na tem svetu nekdo, ki te bo imel rad, ki ne bo vezan, ki se bo posvečal samo tebi, te spoštoval in cenil. Zato ti predlagam, da se resno pomeniš z njim, mu daš en realen rok, da se odloči.
Želim ti najboljše, Kaja
Karin, pamet v roke! Čista klasika! Žene ne ljubi, že dolgo nimata nič skupnega, ti pa si bistvo njegovega življenja. Saj se bo nekoč ločil, a zaenkrat žene ne bi rad prizadel. Tudi otroci so še premajhni, bla, bla, bla… Vedno enake nakladancije …
Če bi imela dvajset let, bi ti rekla, da še malo uživaj. Navsezadnje je prijetno poslušati božajoče besede, tudi kakšna dobra večerja in priložnostna darilca nič ne škodijo. Zrel, izkušen moški je navsezdanje tudi dober ljubimec. Vse to vsaj za nekaj čas odtehta samotne večere in noči, praznike in počitnice ter občutek brezperspektivnosti. Pri dvajsetih imaš poleg poročenega ljubimca tudi svojo družbo, s katero se zabavaš, ko tvoja velika ljubezen uživa družinsko življenje. Ti pa praviš, da se bližaš tridesetim … Krog prijateljev in znancev, ki bi ti krajšali čas v samotnih trenutkih je verjetno že ožji kot prej. Za zapiranje med štiri stene ob TV ali knjigi si še premlada. Sicer je zelo prijetno sam zahajati v naravo, na izlete, a misel, da bi lepe trenutke delila z najdražjim, je vse preveč prisotna in neprijetno glodajoča. Hočeš ali nočeš se od časa do časa oglasi tudi tiktakanje biološke ure. Pričneš ugotavljati, da so dojenčki čisto prijetna bitja. V pol leta sicer nisi nič izgubila, a če bi se ta zadeva vlekla še leto, pa še eno in samo še eno … si utegneš krepko zasmoditi življenje.
Govorim iz lastne izkušnje. Takšno zgodbo sem doživela pri dvajsetih in malo čez. Na srečo ni bila predolga. Poznam pa kar nekaj primerov svojih vrstnic (zdaj sem pri štiridesetih), ki jim je življenje ušlo in zdaj se pobirajo pri psihiatrih in v društu zdravljenih alkoholikov. Njihovi takratni ljubimci pa z “ženami, s katerimi razen otrok nimajo nič skupnega” potujejo po svetu, obdelujejo vrtičke in varujejo vnučke.
Ne srečo, trezno presojo ti želim!
Draga Karin, moj odgovor te bo verjetno presenetil, pa v bistvu mislim enako kot vse, ki so ti do sedaj pisale.
Tvoje vprašanje sva prebrala z možem oba in glede na to, da me je on pred kratkim prevaral in se še sedaj veliko o tem pogovarjava bo bolj zanimivo njegovo mnenje:
Če bi bilo v njegovem zakonu res samo otroci, pa nič več ljubezni z ženo bi že kaj naredil in ne vztrajal v nemogočem zakonu. Bolj verjetno pa je, da je samo škripalo, da so bili odnosi razrahljani in priložnost pravijo dela tatu. Ti si bila tam, zgodilo se je in samo njegovi neodločnosti se imaš zahvaliti, da si še tam. Prihodnosti ob takem, ki sedi na dveh stolčkih in se očitno boji narediti odločilen korak pa ni – zate ne.
Jaz pa dodam: leta minevajo – je kdaj pomislil nate, na tvoje želje po urejenem domu, po otrocih, ki si jih boš prav kmalu zaželela, če si jih še ne? Kako lahko reče da te ljubi, pa ostaja gluh za tvoje potrebe? Za trdno zvezo je potrebna odločnost, trma in tudi veliko odrekanja. Ob ljubezni in spoštovanju naj bi to ne bilo težko.
Žal pa dvomim v te vrednote pri tvojem Janu.
Veliko sreče ti želiva oba.
Sele po pol leta ti je povedal, da ima zeno in otroka? Meni bi ze to nekaj pomenilo. Sicer pa, kako to da nisi ugotovila tega prej? Res tako dobro laze in skriva ali sta se le premalo videla?
V bistvu ne socustvujem s tabo. Zal mi je za njegovega otroka, ker ta tip prezivlja cas s tabo, namesto, da bi se cim bolj posvetil otroku.
Ze dve leti cakas da bo pustil zeno? Nekako se mi dozdeva, da je ne bo. Ce ji v dveh letih ni uspel povedat…mogoce se motim, samo zdi se, da si mu bolj “igracka”.
Pa ti je usec misel, da si mu le ljubica? Te res ljubi?
Vsak dan se vraca, k svoji zeni in otroku…ce bi bila ti njegovo zivljenje, bi se ze zdavnaj locil. Mislim, da si precej naivna. Ker je zelo ocitno kaj se tu dogaja.
Mogoce sem izpadla hladna in ljudje me bodo “popluvali”, samo tako je moje mnenje. Zdi se, kot da je nek clovek, ki hoce mlajso ljubico, da bi ga spolno ali mogoce se kako drugace zadovoljila, dovolj je pa pameten, da zaradi aferce ne pusti svoje zene.
Ljudje kar naprej nasedajo sladkim besedam in podobno.
Kot sem rekla zal mi je za otroka, ki bo prej ali slej izvedel, ce je pa dovolj star, pa ze ve. Otroci so brihtni in veliko vec vejo in slutijo, kot se zdi.
Mislim, da bi ga morala pustit, naj se posveca druzini in ce je le ena mala mala moznost, da bi se “pobotal” s svoojo druzino, je to edina pravilna stvar, ki jo lahko naredis. Pomisli, da bi ti bila porocena in imela otroka z nekim moskim, ki bi ga pa ljubila, on pa bi imel neko ljubico, ki je sicer ne bi ljubil, tako kot tebe ne bi….okej malo sem zasla.
Mislim, da ce bi te ljubil, bi povedal zeni in se locil. Ce pravi, da je zato z zeno, ker noce prizadeti otroka….bolj ga bo prizadel, ko bo ta zvedel, da ima ze 2 leti ljubico. Ne bit naivna. Najdi si SAMSKEGA moskega in bodi z njim srecna. Mogoce se zdi zdaj nemogoce, ampak bos ga prebolela. Malo moras misliti na druge. Ponovno se bos zaljubila…zelo malo moznosti se da se ne bi.
Mogoce je res njegova druzina obsojena na propad, sam tega ti ne ves…
Ja, on dela vse po polzevo: po pol leta ti pove za zeno otroka – cudna veza je morala biti, da nisi prej pogruntala, da nekaj ni vredu.
Ce ti ni dovolil klicev na dom, ce te ni peljal domov, ce ob vikendih ni bil prost….bi ti morali takoj pozvoniti alarmi !
Izgovor pa klasika, zakaj le se ne spomnijo kaj bolj izvirnega: zene nima rad, ostaja zaradi otrok…….
Locil se bo, pravis. Le zakaj tega se ni naredil ?
Saj locitev ne traja 2 leti in vec.
ne moreš mu bolj ugoditi, kot mu zdaj, ko si mu le ljubica, ki ga ne priganja…kaj si še lahko želi več moški, ki vara svojo ženo?
nehaj se zavajati, ker je ne bo pustil…mu je zdaj preveč lepo
jaz bi ga pustila v trenutku, ko bi mi povedal za ženo!
vsakega se da preboleti! kar sploh ne pomeni da je enostavno, se pa da, sploh na začetku veze, ki z njegove strani ni niti vodila nikamor, razen v varanje