Lepo pozdravljeni.
Vsi ki me poznate boste, ma takoj vedeli kdo sem. Vsi nas poznajo ker nas tudi takoj slišijo ko začnemo govorit. Tašče niso na netu, hvala bogu. To je važno.
Imam kar težko zgodbo, ki je že komična in s katero vas bom malo morila. Rabim nasvet kako umirit obe tašči pokojnih možev. Imam 3 tašče. Ja vem, tri imam, nisem kurba, nisem nesposobna kot ženska ali ne vem vse kaj imam pa dva mrtva moža. Imam tudi otroka iz prvega zakona, ki očeta ni zares spoznal, ker nama ga je vzela prometna nesreča, ko je bil še v plenicah. Več par let mimo se znova poročim, mož zboli za rakom, jaz takrat noseča. Sedaj sem že v tretji taki zvezi (sicer neporočena) in spet noseča. Ker sem že stara imam rizično nosečnost in sedaj samo še ležim. Imam lepo družino. Sina se razumeta, en je že najstnik, drugi je šel ravno v prvi razred. Moj partner je ljubezniv, ga imam zelo rada. Smo res srečni, ima tudi otroka iz prvega zakona, ki živi z nami. Ko pridejo tašče je pa živ obup in pridejo skoraj vsak dan od kar sem spet noseča. Obe me imata radi kot mami (moja je umrla ko sem bila na faksu). Prva me je spoznala ko sem bila res mlada in mi je ogromno dala. Druga mi je dala manj materialnih zadev (kar jo sedaj kar naenkrat moti in želi nadoknadit) ampak mi je dala pa več ljubezni, kar je bolj pomembno. Obe sta super. Jih imam rada tudi jaz kot mame. AMPAK Ne le to da tekmujejo med sabo, tekmujejo tudi z novo taščo, ki je tako nesamozavestna, da se raje umakne, kot da se dobesedno preriva, da pride do otrok. Živim kot v telenoveli, tekam za froci, potem mirim tašče da se ne stepejo ker bi rade kupile otrokom nekaj kar druga planira, zadnjič so se zmerjale s putanami ker niso znale narediti urnika kdaj bodo imele otroke v varstvu ko bom rodila in bom rabila cas zase. Okoli mene tekajo z eno in drugo juho, kako od ene ni slana, od druge preveč začinjena kar lahko škodi otroku. Obe juhi sta bili fini. Ja pojedla sem obe. V 9 mesecu sem. pa kaj ce veliko jem. Uglavnem… španska nadaljevanka.
Da se razumemo-sem izredno hvaležna, da imam ta problem. Katera bo več dala otrokom in katera bo varuška. Diskriminirajo ne, vsi so od vseh. Od partnerja otroka so vzele za svojega in on komaj čaka da pridejo. Je po karakterju bolj podoben meni mačehi, kot svojemu očetu. Sem tudi jaz en cigo in grem prav vse delat kar je treba in več, tudi skrbela sem za tasta, ko se je polomil, brisala rit, se napila z njim, bruhala, se smejala. Ko doživiš jaz izgubo moža in oni sina te ali razdere ali za vedno posebno združi. Rada bi da se tudi nova tašča počuti dobro ob teh dveh mojih srakah. Najprej se nista marali, sedaj hodita na dopuste skupaj, boga agencija, ki ju dobi. Sliši se jih iz Kopra do Ljubljane. Partnerja seveda moti, da se njegova mama ne počuti dobro, pride redko in moti tudi mene ker sem navajena, da smo sproščeni. Jaz sem zamejka, prva tašča tudi in smo malo glasne, agresivne pri pogovoru. Druga tašča se je prilagodila na naju, tretja pa kar ne more. Je tiha Ljubljančanka, ni fina, je dobrega srca sam se ne postavi zase. Kako to rešit? S srakami sem se že stokrat pogovorila pa mi grejo pol novo taščo napadat, da zakaj ni bolj družabna, da one so take, naj gre z njimi na dopust. Ona reva pa bi se najraje udrla v zemljo. Saj mi gre na živce. Sprosti se ženska, daj ven iz sebe veselje, žalost, spoštujem pa da ni taka in je pač raje tiho. To sedaj traja že… no čez en teden imam rok torej tako dolgo. Vse bi bile rade skozi z mano, me negovale, vozile otroke na sladoled, pico itd. Mojega partnerja imajo rade kot sina ker sta bila moja moža oba edinca. Praktično sta ga posvojile, da niti ne povem kaj sta delali ko sta ga prvič spoznali. Seveda sta se med sabo poklicali in sta obe prišli na obisk ravno, ko je bil partner slučajno pri meni na obisku. Kakšno naključje. Potem sta imele pol urni monolog o tem kako sem fajn in da sem plodna ??? Temu se še danes s frendi smejemo. Včeraj sta mu kupile gate… GATE. Ker sem jaz veliko v porodnišnici oz sedaj ko je korona ne hodim preveč okoli. Pa vseeno, on ima mamo še živo, da ne omenjam mene, moje tašče pokojnih mož pa kupujejo sedanjemu partnerju gate. Pa saj si tega ne moreš zmislit.
Torej kaj narediti s temi mojimi srakami in novo siničko? Pred slabim mesecem smo se odkrito pogovorili, se dogovorili da ne bodo več hodile vsak dan k meni, da imamo vse, da naj bodo razumevajoče do nove tašče… niti en teden ni šel mimo so se one dve same pogovorile, da grejo k tretji domov in jo malo bolje spoznajo. In so se vsedle v avto, šle v LJ in visele pri novi cel dan. Potem se mi je potožila, da ji ni bilo prijetno. Kar verjamem ker dvomim, da je sploh prišla do besede. A naj jih zaprem nekam v sobo da se asimilirajo ena na drugo ali kaj? Pustila na miru ne bi rada ker me tretja tašča gleda kot majhen pes naj jo rešim iz krempljev. Hkrati ne želim užalit moji sraki, ker sta moji in sta mi všeč taki kot sta.
ne morem verjet da to sprašujem… kako rešit tretjo taščo pred prisilnim prijateljstvom prvih dveh?

Spoštovani,

En faktor je vsekakor čas. S časom bi se komunikacija med njimi lahko nekoliko uravnovesila. Da bi imele vse tri čas malce bolj vklopiti socialne veščine. Tretja, da se malo bolj postavi zase in svoje interese. Prvi dve pa bosta mogoče tudi malo vklopili socialne veščine in empatijo. In bosta uvideli, da nismo vsi ljudje enaki, da so eni ekstrovertirani, eni pa introvertirani, da obstajajo velike kulturološke razlike. Da recimo Istrianke pogosto glasno govorijo ena čez drugo, medtem, ko so gospe iz notranjosti večkrat skromno tiho in jih ob toliko govorjenja boli glava. Zato, ker pozorno poslušajo in procesirajo kaj kdo govori. Socialna spretnost pomeni, da se znamo drug drugemu prilagajati in tudi skrbeti, da je sogovorniku prijetno. Vendar pa prav velikih osebnostnih sprememb pri vseh treh ne pričakujemo. Glede na to, da imate cel družinski sistem postavljen tako, kot vam ustreza, ni smiselno, da ga prilagajate novi tašči. Ena možnost je, da jo malce educirate in ji daste določena dovoljenja. Recimo se pogovorite, da gre za kulturne razlike, da je ta velika količina glasnega govorjenja namenjena bolj zabavi in ni mišljeno kot resna sporočila. In ji daste dovoljenje, da kadar ji ne ustreza tega sploh ne posluša in ne jemlje resno. Da ji poveste, da je dobrodošla in pomembna. Naj sama predlaga kako bi lahko organizirali urnik, da vam ni treba spreminjati delujočega družinskega sistema, da pa bi se tudi ona počutila bolj prijetno. Organizirajte ji prostor, kamor se lahko umakne pred glasno agresivno komunikacijo, ko je na obisku in ji je preveč. Mogoče bodo kakšno idejo dodali še bralci foruma.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

Joj, se opravicujem, ker ne bom napisala kaj posebej pametnega, ampak sem se res nasmejala tvojemu zapisu. Prav vidim vas tri, tebe in tvoje srake, kako ognjevito debatirate in to bogo revo, ki v vasi druzbi ne ve, kaj bi sama s sabo. Sem tudi jaz primorka in ja, znamo biti prevec glasne in direktne za nekoga iz drugega kulturnega okolja. Dobro, da se tega zavedas in poskusas resiti vaso simpaticno tezavo.

Kot je napisal svetovalec, tudi jaz mislim, da je potreben cas, da se vas nova tasca navadi, do takrat pa bodi do nje strpna, daj ji vedeti, da ti je pomembna. Nenazadnje si ji vazna ti, njen sin in otrocek, ‘sraki’ pa niti ne toliko. Gradi vajino vez umirjeno in vztrajno. Vse bo ok, samo pogumno.

Ze dolgo se nisem nasmejala tako prisrcnemu zapisu. Imate sladke skrbi, ki pa lahko seveda prerastejo v tezavo.
Tudi sama sem glasna stajerka preseljena v gorenjsko druzino, kjer povedo le tiste besede, ki so potrebne, kaj vec ne. Pa sem se malo prilagodila, oni pa tudi meni – uf, dosti bolj Navajena sem ljudi, ki so ekstravertirani in ko nacnem temo se razvije pogovor – tu na gprenjskem pa trmu pac ni tako. Na doloceno temo dobim ponavadi odgovor s cim manj besedami ali pa “tako pac je”. Kaj cem – se vedno blebetam, ker uzivam v tem, njih pa lahko samo upam, da ne moti prevec zaenkrat se nihce se ni pritozil, razrn kaksna medvrsticna – ces, ti pa tako ali tako rada govoris.

Torej v mojem primeru sem jaz tista sraka pa kaj, ko me imajo ljudje dosti, se umaknejo, vcasih jim pa se kako pase moja hiperaktivna druzba.

Predlagam, da vaso senicko tasco malce potolazite in ji date vedeti, da ce se kdaj umakne, ne bo zarado tega pri novem vnucku prav nic prikrajsana. Pa poklicite jo kdaj po telefonu v Ljubljano, pa cetudi samo zato, da povprasate kaksno je vreme vasemu partnerju pa razlozite, da naj ne skrbi, sinicka se bo znasla, ce pa se ne bo, ji bosta pa vidva v oporo

Srecno prihodnji teden in zelim vam veliko lepih trenutkov. Sinicka, verjemite, je ponosna do neba!

Zadeva je zelo preprosta: zdaj, ko bo prišel tretji otrok, naj bo to predvsem “njen”. Sraki pa naj se bolj posvetita ostalim trem. In ti diplomatsko poskrbi za to. Tako, da rečeš srakama, kako zelo se bojiš, da ne bi bili prejšnji otroci ljubosumni na novega, kako veš, da se jim boš lahko zdaj manj posvečala, in če bi bili tako prijazni in ti pri tem priskočili na pomoč: in naj prvenstveno gredo z njimi VEN iz hiše. Novo, tretjo taščo pa spoznaj z novim dojenčkom – konec koncev je ta najbolj “njen” – naj ga za hip podrži, naj naveže stik z njim. Tako bo ona srečna, ti pa tudi.

Dragi moji. Sem danes videla zapis na FB in ker je bil tako prijeten in obsezen odziv, bom delila z vami svojo sreco. Imamo deklico, lepo, mocno, zdravo. Vzela se je po partnerju, saj je skoraj vedno tiho. Ima crne goste laske, velike ucke in enako kot tata, debeli nosek in zelo zelo debela licka in glede na apetit bodo licka kar ostala. Z dobrimi 3kg je (v tisini) prisla na svet po piclih 4 urah.

Zaenkrat se vse tri tascice lepo izmenjujejo in nama dajo cas da pridemo malo k sebi. Moji srakici sta se celo umaknili. Imeli sta menda spet en pogovor in se odlocili, da se ne bodo prevec vsiljevale. Verjetno je pripomoglo to, da je partner govoril z njima. Njega vzamejo bolj resno kot mene, ima tudi mogoce bolj razumevajoc pristop. Jaz sem bolj custvena, on pa je miren in zgleda da so potrebovale samo mosko besedo. Tudi sinicka je ozivela in je opazno srecna, je pa tudi ze vprasala po srakicah kar mi daja upanje, da bomo kmalu vsi prijatelji. Imam vse kar potrebujem. Ljubezen, smeh, sreco, dve zenski ki jih obcudujem, ljubim in sem jim iskreno hvalezna, da so me vzele za svojo, imam zlato tasco ki ni posesivna do sina, ki naju razume, ki nima predsodkov ker imajo najini otroci razlicne starse in naju ima res rada.
In imam NJENE lepe, male plave ucke, ki vidijo samo mene… in mojo josko. No predusem mojo josko. Ajde ne bom lagala… samo mojo josko.

Hvala za nasvete. Se kaj javim ko se stanje normalizira.

a se ti malo hecaš??! Eni imamo eno taščo, pa se ne razumemo z njo, ti pa se kar s tremi razumeš in se še pritožuješ?? Hec na stran….
Meni se zdi ful lepo, da imaš s taščami tak odnos. Ta nova tašča je malo ljubosumna, ker se še ni navadila na to situacijo, da bo vnuke in snaho delila z drugimi. Ona bi vas imela zase. Jaz bi ji dala še nekaj časa, naj se navadi na gnečo. Saj ko ste prišli k hiši, je najbrž vedela, da imate otroke in tašče od prej. Lahko bi imela pa eno sitno mamo in bi se ravno tako morala navaditi nanjo. Bo že, če ne prej, ko bo otroček doma in tanova tašča ne bo imela druge, kot da se prilagodi….

Prav veseli me, da so tašče take, da sk sprejele tvojega novega partnerja in, da se razumejo s teboj, z otroci in celo z otrokom partnerja. To je prava redkost, saj se tašče običajno ne marajo intekmujejo v pravem pomenu besede na grd način. Vso srečo z bodočim otročkom in upam, da se bosta s tem partnerjem skupaj postarala.
Kar pa zadeva introvertirano taščo: tudi sama sem izjemno introvertirana in lahko rečem, da ni možnosti, da bi se navadila na tako dinamično okolje. Pač bo ves čas bolj tiho, zagotoviti pa je potrebno čas, ko bo lahko samo ona na obisku, da bk sproščena.
Srečno!

Oprosti, ampak tej tvoji temi sem se kar malo nasmejala. Čeprav sem še mlada vem, da se lahko tašča in ta nova med sabo sploh ne razumeta, ali pa si postaneta kot mama in hči. Sama sem tudi imela taščo, ki mi je bila super in sem se z njo lahko pogovarjala kot z mamo. Potem sma sla z njenim sinom narazen in zdaj imam novega fanta, ampak iskreno bolj kot svojega bivšega zdaj pogrešam svojo staro taščo… manjka mi. Poskusi se še pogovoriti, samo s pogovorom lahko resite pa tudi s casom se bodo boljše spoznale pa navadile ena na drugo. Lp