joj in joj
Moj sorodnik kadi travo. Ne vsak dan, občasno. To sem ugotovila, ko sem pri njih doma prišla v kopalnico in zavohala travo. Ponavadi se tako naparfumira, da skuša nekako zabrisati sledi. Čudno se mi zdi, da njegova mama, ki je medicinska sestra, tega ne opazi.
V osnovni šoli je bil tako priden, odličnjak, tudi v prvem letniku srednje šole ni bilo težav. Potem se je pa prepisal na drugo šolo, začel je hoditi ven med vikendi tudi do petih zjutraj.. starši mu zaupajo, čeprav smo jim že namignili, da je to po našem mnenju preveč, da ostaja zunaj do petih zjutraj pri svojih 15.letih.
Začel je izostajati v šoli. Starši seveda nič ne sumijo, saj nima neopravičenih ur. Opravičila mu piše punca. Denar za marihuano ali cigarete dobi tako, da prosi zanj sorodnike in se laže, da potrebuje denar za šolske potrebščine… potem pa denarja ne vrne. Problem je tudi, da med vikendi veliko popiva.
Ne vem, kako so njegovi starši tako slepi, da ne vidijo, kaj se dogaja z njihovim otrokom. Ko jim kaj rečemo, pravijo, da je veliko dosegel v življenju (je športnik, ima tudi svojo skupino in igra na raznih zabavah). Za njih je oh in sploh. Saj drugače je čisto ok, lepo vzgojen in na prvi pogled ne bi nihče rekel, da uživa droge. A vendar se bojim, da bi iz “navadne travce” prešel na kokain, heroin.. Kaj naj storim? S sorodniki se dobro razumemo in ne bi rada pokvarila odnosov, vendar želim za svojega sorodnika najboljše.
Spoštovani!
kako boste “ukrepali” je v veliki meri odvisno od vas. Nekateri starši žal nočejo videti kakršnegakoli problema povezanega z drogo zelo dolgo, še posebej, če druge stvari mladostnik počne v redu. Pogosto jih šele slab uspeh v šoli, izostajanje in neopravičene ure prisilijo, da situacije ne idealizirajo več. Pri vašem sorodniku na vzven vse izgleda idealno in zato tudi tako brezmejno zaupanje.osebno že samega kajenja trave ne bi minimalizirala, vendar je vprašanje kako na to gledajo starši, če starši menijo, da to ni problem jih boste težko prepričali v nasprotno, dejstvo pa je, da v naprej težko ocenite ali bo nekdo travo samo nekajkrat poskusil in bo to kratkotrajno eksperimentiranje, ali pa bo trava postala stalnica. tudi s travo je posameznik lahko zasvojen. Strinjam se z vami, da 15 letnik nima kaj za početi zunaj do petih zjutraj in le to kaže na pomanjkanje mej, ki naj bi jih v družini postavili starši.da stvar ni tako nedolžna govorijo tudi majhne laži, ki bodo sčasoma postale vse večje- laganje, prikrivanje…
Svetujem vam, da se odkrito pogovorite s svojim sorodnikom, mu predstavite svojo zaskrbljenost in mu svetujete, da pove svojim staršem kako in kaj. In druga možnost (glede na to, da je dokaj malo verjetno, da bo mladostnik, ki trenutno ne vidi nobenega problema, šel razlagati staršem stvari zaradi katerih bo pa mogoče imel probleme), da se odkrito pogovorite z njegovimi starši, lahko jim predlagate, da preverijo, če uživa kakšne droge (z urinskimi testi), da se bodo prepričali; seveda je pa potem na njih ali bodo vedenje, ki ga opisujete še tolerirali ali ne. Ostane vam seveda še tretja možnost, da ne storite nič, vendar glede na vaše vprašanje, verjamem, da te možnosti ne boste izbrali.Srečno!
Ga. Suzana,
najlepša hvala za odgovor. Se bom pogovorila s sorodnikom, ko grem med vikendom na obisk. Ja, glede meja mu preveč popuščajo, kar pa njegovemu starejšemu bratu in sestri niso nikoli in so bili do njiju izredno strogi. Urinske teste je že dvakrat opravil in so bili negativni (ni bilo vsebnosti drog), to pa zato, ker je že nekaj dni prej vedel, da jih bomo prinesli in takrat ni vzel droge, zato bom poskusila nenapovedano opraviti test. Ne bom stala križem rok, ker želim temu narediti konec.
Mene je pa hudo zmotil tvoj stavek “Saj drugače je čisto ok, lepo vzgojen in na prvi pogled ne bi nihče rekel, da uživa droge”. Torej si ena izmed tistih (oziroma kar ena izmed večine ljudi), ki sodi ljudi po zunanjosti. Torej je drogiranje po tvojem mnenju povezano s tem,kako je nekdo vzogojen in kako izgleda navzven? Zaradi takšnega načina razmišljanja imam jaz precej težav v vsakdanjem življenju, ker je večina ljudi, ki tako zelo radi sodijo ljudi po zunanjosti, prepričanih, da sem zaradi svojega imidža, narkomanka.Po drugi strani, pa poznam kar precej lepo uštimanih tipčkov in bejbik, ki jih v trgovini ne nadzoruje vseh pet prodajalk(kot se dogaja meni) in mirno pokradejo pol trgovine, da s prodanim lahko pridejo do horsa. skratka nikoli in nikakor ne sodite ali se nekdo drogira ali ne, po njegovi zunanjosti!
Kar se pa teme tiče. S svojim ravnanjem boš dosegla samo to, da te bo mulec zasovražil. Zaradi problemov, ki mu boš jih nakopala doma, se bo pričel zapirati vase in iz želje po uporništvu začel uživati in početi marsikaj hujšega ot trave. In NE- kajenje trave ne vodi v odvisnost od kokaina ali heroina. Trava je dandanes pač nekaj kar spremlja večino najstnikov- žal pa naša slovenska mentaliteta tolerira alkohol,ki je dosti bolj uničujoč in nevaren kot nekaj pokajenih jointov.
Svašta! folk, spustite se na realna tla!
Pozdravljeni,
pogosto se zgodi, da tisti, ki opozori na težave in stiske drugih ljudi pri sorodnikih ali pristojnih organih naleti na zavrnitev in kritiko.Tudi če opozori na takšne težave, ki eventuelno vodijo v zasvojenost ne dobi podpore. Pogosti odzivi so, da pretirava, da ni res, da, kaj se vtika v tuja življenja…večino ljudi je sram in tudi strah spregovoriti o stiskah. Staršem je pogosto težko uvideti, da njihov otrok posega po drogah, da ima težave – po navadi se ustrašijo, ker ne vedo kako ukrepati,da bodo označeni kot slabi starši, da jih otroci ne bodo marali…
Vendar to je ena od najučinkovitejših pomoči. Iskren pogovor, soočenje in ponujena pomoč in podpora.
V zadnjem obdobju so mediji polni grozljivih zgodb o katerih so ljudje molčali dolga leta.
Razmislite…
Taka naloga, povedati staršem, je nehvaležna na vsej črti.
Rabila boš veliko moči, ker te bodo verjetno nejeverno gledali, mladenič pa bo tajil in te zato ne bo imel nič raje- prej obratno.
Želim ti veliko moči in ti čestitam, da si vsaj nekdo prizadeva.
Ne boš priljubljena sorodnica- zatiskanje oči, da se nič ne dogaja pa bo preganjalo tebe.
Tako kot je postavil “nekdo” je zatiskanje oči in škoda, ki jo s takim načinom narediš, je nepopravljiva.
Vso srečo!
Oh, ne morem verjeti, da ti nekdo reče, da se ne vtikaj!
Gre za življenje!!! Ne gre za frizuro, cunjo itd….Je treba čakat, da prej vzame smrtno dozo, da bo potem treba začet?!????
Imej vso moč in pogum, da se tega lotiš. In loti se čimprej. In ko začneš, ne odnehaj.
Pomoči ni, ne pričakuj jo od nikjer. Ko se spopadeš z drogo, si sam.
Kruto.
In pravijo, da vedno vedo že vsi naokrog, le starši ne. RES JE!
Mi smo začeli doma situacijo z drogo urejati s prijatelji. Sama- kot starša- nisva zmogla.
A je bil nasilen, predvsem verbalno. A takrat se nam sanjalo ni- je narkoman, ima kako psihično bolezen…je samomorilen…itd..itd…itd…nima veze zate.
A dejstvo je, da smo pretehtavali vse možnosti, a na koncu si sam za reševanje. Ni ustanove, ki bi rešila namesto bližnjih.
K sreči imam prijatelje, ki so prišli pomagat. A to je proces. Najprej smo ga nekaj časa probali dojet (kako je z njim, kaj hoče, karakter), ob naslednjem konfliktu smo šli pa v akcijo. Sem sklicala “ekipo”: jaz mož, prijateljica in njen mož.
Prijatelji so okno, ki ga Bog odpre, ko je vse zaprto.