jod ali operacija
Pozdravljeni!
Stara sem 26 let. Težave s povečano ščitnico so se mi pojavile konec leta 2000, tako da sem za zdravljenjem začela januarja 2001. Diagnoza-bazedovka. Vrednosti pa: TSH 0,00 zavrt/ FT4 82,2 / FT3 30,8 / anti Tg 81/anti TPO 131/ TSI 11.
Po letu zdravljenja z Athyrazolom se mi je stanje uredilo. Po enem letu so se mi težave ponovile, diagnoza je bila Hashimoto in zopet sem eno leto jemala Athyrazol, tokrat tudi Vobenol.
Sledilo je leto brez tablet, zdaj se mi je stanje spet ponovilo. Diagnoza bazedovka. Vrednosti: TSH 0,004/ FT4 62,0/ FT3 21,05/ antiTg 500/ anti TPO 216/ TSI 14.
Ker se mi je bolezen že tretjič ponovila, so mi dali na izbiro ali zdravljenje z radioaktivnim jodom ali operacija.
Kateri postopek je varnejši, kakšne so lahko posledice? Bi bilo smotrno dobiti drugo mnenje?
Kaj vi priporočate? Jod ali operacija?
Lepo pozdravljeni!
Judita
Spoštovani!
Pri vas se je bazedovka ponovila že dvakrat. V tem primeru je najprimernejši način zdravljenja aplikacija terapevtskega odmerka radiojoda. Radiojod povsod po svetu in tudi pri nas, vse pogosteje uporabljamo za zdravljenje bazedovke, ker je učinkovit, varen in poceni.
Radiojod zaužijete v obliki kapsule. V organizmu se radiojod vede enako kot elementaren jod. Po zaužitju se resorbira iz želodca in se nabere v krvi, iz krvi pa se aktivno nakopiči v ščitnici. Ker je radioaktiven pri svojem razpadu oddaje žarke, v veliki večini beta žarke, ki imajo v tkivu doseg 1 mm, ostanejo v ščitnici in ne obsevajo drugioh organov. Uničijo pa celice, ki prekomerno proizvajajo ščitnične hormone. Radiojod ( v odmerkih, ki jih uporabljamo za zdravljenja bazedovke) praktično nima kratkoročnih stranskih učinkov. Ne povzroča rakavih bolezni ščitnice ali drugih organov in ne vpliva na potomstvo. Po zdravljenju z radiojodom se sicer po določenem času pojavi premajhno delovanje ščitnice (hipotiroza), kar pa z zdravljenjem želimo doseči in ne smatramo kot stranski učinek.
Za kirurško odstranitev ščitnice se pri bazedovki odločamo le v primeru zelo velike golše, ki pritiska na okolne strukture, ali kadar v žlezi dokažemo karcinom. Pri operaciji lahko pride do poškodbe povratnih živcev, ki oživčujejo glasilke in posledične hripavosti, ali odstranitve obščitničnih žlez in motene presnove kalcija (hipoparatiroidizem), ki se najogosteje kaže v obliki krčev. Zapleta sta odvisna od izkušenj in spretnosti kirurga, vendar se pojavljata povsod po svetu v približno 2% operiranih.
Lep pozdrav!