jezna na sebe

Pozdravljeni,ne vem če sem na pravem mestu ampak nekje moram svojo jezo al pa žalost dati ven iz sebe . Jezna sem na sebe ker si ne upam reci ljudem tisto kar zaslužuju,nočem se zameriti nobenem,nisem navajena prepirov niti kakršnikoli konfliktov.Težava je v tem da mi takoj gre na jok in ne morem sploh govoriti. Trenutno sem jezna na bratovo taščo ki je užalila mojo pokojno mamo,ko je bla pri meni na obisku in jaz joj nisem nič rekla potem pa mi je blo tako žal ker joj nisem nič rekla , da sem dva dni jokala če sem sam pomislila na to.Sicer sem ostala brez staršev pri 14 letih,v času vojne ,in su za mene svetinja. zakaj ne morem ljudem povedat kar im gre…to me žre…
lp

Spoštovana “jezna”,

za izraziti jezo ali žalost si seveda na pravem mestu to tudi izrazila.

To, da ne moreš izraziti tega, kar čutiš ali misliš, je seveda ovira, saj čutiš, da se potem ta neizražena čustva v tebi kopičijo in ti škodujejo.

Za samo “blokado”, ki jo čutiš, ko bi rada kaj izrazila, so seveda odgovorna tvoja prepričanja.
Kaj točno, lahko izveš tako, da prisluhneš sebi, kakšne misli e pojavijo v tebi, ko začutiš blokado ali strah pred izražanjem.

Sam sicer predvidevam, da te blokirajo prepričanja, ki izzovejo strah, da te drugi ne bo maral ali bo nate jezen, če boš povedala nekaj, za kar misliš, da tista oseba tvojih misli ne bo lepo sprejela.
Učinek teh strahovov lahko zmanjšaš, če se prepričuješ, da je prav, da poveš, kar je treba. Da verjameš, da imaš prav…Da ti bo lažje, če boš izrazila občutke..da ni zdravo, če jih tlačiš….
Sebe moraš le naučiti drugače razmišljati, kot so te navadili drugi. O tem pišem tudi v temi, ki je ena nižje od te.

Pa tudi, če je možno, se ne spuščaj na nek osebnostni nivo z drugimi, če neko dejanje res ni povezano s tvojo usodo.
Pa tudi vsi smo kdaj jezni na sebe, saj nam nekatere stvari enostavno ne grejo od rok. Nekateri to sprejmejo kot neko dejstvo, drugi delajo na tem, da to presežejo…Izberi eno ali drugo, le pri jezi ne ostati.

Robi.

Najlepša hvala za vaš odgovor,seveda bom skušala dobro premisliti o tem.
hvala 🙂