Kot hondas sem po 14 letih strastnega kajenja (dve škatli na dan) prenehala brez kakršnega koli pomagala. Moj motiv je bil, da bom nekoč spet lahko kadila. Zdaj pač ne. “Varnostna” škatlica cigaret “za vsak slučaj” je z mano potovala povsod še mesece po prenehanju. Brez nje sem bila nervozna.
Tako sem lepo abstinirala več kot tri leta in se štela za “ozdravljeno”. Cigarete so mi zelo smrdele. Zredila sem se deset kg.

Zaradi hudo stresnega dogodka sem spet prižgala in začela v prejšnjem tempu. Kot da nikoli nisem prenehala. Shujšala sem nazaj na svojo idealno težo. Trajalo je tri leta, da sem spet zbrala pogum za ponovno prenehanje.
Zdaj abstiniram že osem mesecev. Bilo je desetkrat težje prenehati kot prvič. Še vedno se mi občasno pojavi želja a mislim, da zmagujem. Varnostna škatlica je vedno z mano a se nanjo spomnim vedno redkeje. Občutek, da je cigareta na dosegu roke, a je ne želim prižgati me pomirja.

Devet mesecev in še malo.
Šport, hobiji, skrbno izbrana prehrana itd. a teža je vseeno spet 7 kg čez idealo.

Nimam želje po cigareti. Le, ko pomislim na težo in slabo počutje, ki mi ga prinaša, bi najraje prižgala. Očitno moj metabolizem spi zimsko spanje, ko ne kadim.

No, pa so minila dobra tri leta brez cigaret…

Hondas lepo, da se vsake toliko oglasiš.
Srečnega in zdravega tebi in vsem ostalim na forumu.

POzdravljeni,

sam sem se tudi po nekaj letih kajenja pred letom in pol odločil da neham. Brez kakršnih koli težav…tako da je res vse v glavi.

lpm

Ja, Marko. Vem, da je po enem letu in pol neproblematično nehati. Zavestno si začel, zavestno končal. Večji problem je to, ko kajenje rine že v rutino, pri ljudeh, ki so celo življensko obdobje (desetletje ali več) kadili. V tem primeru cigareta nadomešča dudo in vse tisto, kar kadilcu ni bilo treba storiti. Poleg rutine je tu tudi pojav ups and downs. Problematični so slednji, downs torej. Večina ljudi tudi po 10+ letnem kajenju neha za nekaj mesecev. Potem pa spet butne.

nehajo pa in to šteje…

nehajo pa in to šteje…[/quote]
in potem se je treba hitro začet odvajat. Ne hitro, takoj!!!!

Ne začneš se odvajat. Ali kadiš, ali pa ne. Nekaj umesnega ni…

No evo. Pa je 5 let od zadnjega čika ob 2h zjutraj v službi. Sem moral tu na forumu preverit, ali je minilo 4 ali 5 let….

Še kak mesec, pa bo 7 let brez.

Čestitam za tako trdno voljo,žal je jaz nimam…več…sem nehala,pa spet začela,pa spet nehala,pa zdaj spet kadim,pa vem,da je vse v glavi,pa da moraš enostavno nehat -takoj in brez odlašanja,ker gre,ampak trenutno ne bom…samo to sem hotela zapisati.

Tudi jaz sem prenehala s kajenjem pred dvema letoma po 3 1/2 desetletjih aktivnega kajenja z mnogo dobre volje in pomagal, zdaj pa sem že mesec dni ponovno v tej pasti in nikakor ne zmorem ponovno vzpostaviti abstinence. Ne nazadnje me ta zadeva že spravlja tudi na misli o najslabši varianti. K psihiatru ne grem več. Dovolj je bilo teh 40 let “zdravljenja” Njihova “zdravila” so me skoraj pokopala zaradi stranskih učinkov. (se je ustavljalo srce, vrtoglavice, padanje).Imela sem tudi 20 tbl. dnevno. Ko sem prenehala z jemanjem teh zdravil, po nasvetu kardiologa in mag. ph. so se mi “sesuli” možgani. Po 2 tednih sem se nekako ponovno “sestavila”. Bilo je grozno, približno, kot če se sesuje program računalnika. Posamezne komponente so delovale-koordinacija misli in posledično dejanj pa ni delovala (spomnim se vsega dogajanja) Kaj zdaj? Jezna sem nase in na to, da sem popustila trenutni želji, opažam tudi izgubo samospoštovanja, da o telesnem zdravju ne govorimo….Help…

No, pa je minilo 9 let. Samo v info, kako smo si različni in kako je nikotin pripravljen na vse: meni knjiga “končno nekadilec” ni pomagala nič. Še celo kontra skoraj. Pač takšni smo…