Jeza

Ker je očitno tale borderline postal popularen je tudi moja prijateljica prišla na idejo, da naj bi tudi jaz imela te težave. Sem malo pobrskala in se mi zdi vse skupaj sicer mal mim, se mi zdi, da so zdej nalepil en ima za ljudi, ki so pač drugačni ( predvsem ne tako dolgočasni kot ostali) in ki jih po eni strani privlačijo, po drugi strani pa ne vedo, kaj bi z njimi.

Karkokoli, morda vseeno dobim kakšen pameten nasvet. V bistvu imam čisto ok življenje, edino kar me včasih spodnese je nekakšen napad jeze. V glavnem na tipa s katerim sem trenutno. Prej sem imela precej divje veze, potem sem spoznala enega res simpatičnega fanta in se mi zdi, da sem končno našla nekoga, s katerim bi lahko bila zares.

V bistvu je res super človek, me ima res rad in tudi jaz njega. Tisto, kar me muči je, da mi gre ne glede na to, kako zelo ga imam rada, na trenutke tako zelo na živce, da se mi meša. V glavnem gre za malenkosti, ampak meni so takrat pomembne. Sploh ne znam opisat. Lahko je kakšna beseda, lahko ne pride točno takrat, ko se dogovoriva, lahko na kaj pozabi in takrat začne v meni vreti in me dobesedno zalije tak bes, da si preprosto ne morem pomagat in me čisto odklopi…že takrat, ko norim, nekako vem, da pretiravam, ampak preposto si ne morem pomagat. Takrat mi je povsem vseeno za vse, za mene, zanj ali za karkoli drugega, vseeno mi je, če nehava, v bistvu ga še provociram, da gre. Potem, ko se pomirim, pa mi je totaln grozen, mi je žal, ker je potem on čisto uničen in se sekira in rabi res dolgo, da ne hodi več naokoli ves skisan. Stokrat sem mu že razložila, da to nima nič z njim, da si želim biti z njim, da ga imam rada, da so pač dnevi, ko sem oočitno preobčutljiva, ampak mislim, da ni sposoben to dojet in da sem morda res too much za njega.

Po drugi strani pa si sploh ne znam predstavljat, da bi on sedaj res šel. Obstaja kakšen način, da se da takšno jezo, ki te odnese nekako omiliti, da iz vsega skupaj ne bi bilo takšne drame?

Kitikat

Spoštovani,

zahvaljujem se vam za poslano sporočilo. Glede na opisano je nemogoče trditi, ali gre res za mejno osebnostno motnjo, za katero so značilne še nekatere druge karakteristike, vsekakor pa vas razumem glede vaših izbruhov jeze in težav, ki jih zaradi tega imate v partnerstvu.

To, da ste tudi že v preteklosti imeli divje veze, lahko nakazuje na določen vzorec ali karakterno lastnost, ki ni nujno povezana z vašim trenutnim partnerjem. Tu se mi postavlja prvo vprašanje, in sicer, kako je bilo v preteklosti z vašo jezo? So bili občutki besa in s tem povezani izbruhi podobni zdajšnjim? Se mogoče spomnete, kdaj in v kakšnih okoliščinah se je vse skupaj začelo?

Kako pa je z jezo na drugih področjih vašega življenja? Ali pride ven tudi drugod – pri sodelavcih, prijateljih, …? Vas še kdo ali kaj drugega tako močno razjezi?

Glede na vaš opis bi vam najprej svetoval določene tehnike obvladovanja jeze, predvsem v tistih trenutkih, ko se v vas začne “nabirati” preden pride do izbruha. Takrat je vedenje lažje obvladljivo kakor potem, ko iz vas vre bes in prepir pade na točko, kjer se s partnerjem prizadevata in vam postane vseeno za vse. Ključnega pomena tukaj je predvsem prepoznavanje impulza in zavestno osredotočanje na to, da stvari ne spustite iz vajeti. Takšnih tehnik je veliko in so različne, svetujem vam, da morda malce pobrskate po internetu in poiščete takšno, ki bo ustrezala vam in vam pomagala.

Nadalje obstajajo določene sprostitvene in meditativne tehnike; da boste lažje prišli v stik sami s seboj in morda ugotovili, iz kje in od kod vse prihaja in se kopiči vaša jeza. Morda kakšna oblika športne aktivnosti, kjer boste lahko nekaj te jeze sprostili tam. V kolikor nič od tega ne zadostuje, obstajajo še razne oblike psihološke pomoči in psihoterapije, kjer se razrešuje vedenjske vzorce in odpravlja razloge za nastanek le-teh.

S prijetnimi pozdravi,

Parov Anzelc
________________________