Jetra
Pozdravljeni!
Prijateljica, ki je stara 36 let, že šest let boluje za primarno biliarno cirozo. Držati se mora stroge diete, zato je zelo suha (manj kot 50 kg pri višini 175) in vedno bolj slabotna. Strah jo je, da se bo iz te bolezni razvil rak, saj te možnosti zdravniki niso izključili. Zanima me kaj več o tej bolezni, kakšne so prognoze in kakšna je verjetnost, da bi se rak lahko razvil. Kako ji lahko pomagam, saj je zaradi svoje bolezni večkrat brez volje in depresivna.
Hvala za odgovor in lep pozdrav!
Vesna
Draga Vesna!
Možnost, da se v cirotičnih jetrih razvije rak, ocenjujejo na 1 do 6 odstotkov. Torej pravzaprav nizka verjetnost. Zdravniki seveda te možnosti ne smejo izključiti, saj morajo prijateljico pozorno spremljati. To je njihova naloga. Prijateljici pa ta možnost predstavlja nepotrebno dodatno obremenjenost, zato bi morala o tem razmišljati drugače – ne kot o veliki verjetnosti, da bo zbolela za rakom, marveč o nizkem tveganju.
Celice jeter izločajo žolč v majhne kanalčke med celicami, ki se povezujejo skupaj v žolčna izvodilca (ductuse). Ti se naprej zlivajo v dve veji izvodili, ki vodita v žolčnik, vrečico za skladiščenje žolča, nato pa v dvanajstnik vodi izvodilo, skozi katerega kaplja žolč, ki pomaga prebavljati snovi. Primarna biliarna ciroza (PBC)je kronična jetrna bolezen, ki počasi uničuje žolčna izvodilca v jetrih (ductuse – nagl. duktuse). Ta izvodilca postanejo zamašena, tkivo jeter se zato poškoduje in ga nadomešča vezivo. To stanje se imenuje ciroza.
Čeprav so ugotovili, da PBC ni niti podedovana, niti ne nastane zaradi alkohola ali kemičnih snovi, je vzrok bolezni še vedno neznan. Večina strokovnjakov meni, da gre za nepravilno reakcijo imunskega sistema, ki napade telesu lastna jetra kot tujek. PBC najpogosteje prizadene ženske v starosti od 40 do 60 let, a tudi druge starostne skupine. Razmerje med ženskami in moškimi, obolelimi za PBC, je 10 proti 1. Bolezen se pojavlja po vsem svetu v približno enakem deležu.
Veliko bolnikov (pravzaprav 99 odstotkov) ima v krvi antimitohondrijsko protitelo (AMA). Na podlagi tega protitelesa se vzbudi sum na to bolezen, potrdimo pa jo še z jetrno biopsijo, kjer hkrati tudi določimo stopnjo bolezni in poškodovanost jeter.
V kliničnih preizkusih so preizkusili veliko zdravil. Večina popravi izvide jetrnih testov, ne podaljšuje pa preživetja teh bolnikov, razen ursodeoksiholične kisline, ki nekoliko izboljša stanje. Mnogi znaki bolezni se lahko ublažijo, komplikacije lahko nadzorujemo z dieto in zdravili. Tudi srbečico lahko ublažimo. Zastajanje tekočine zdravimo z diuretiki, suhe oči z umetnimi solzami, krvavitve pa z vitaminom K. Če nastopi tanjšanje kosti, dodajamo vitamin D in kalcij.
Pred jemanjem vsakega zdravila, tudi vitaminov in zdravil proti glavobolu, se mora bolnik posvetovati z zdravnikom. Jetra so najpomembnejši presnovni organ v telesu, kjer se presnavljajo tudi številna zdravila, zato moramo biti posebno previdni. Tudi dnevno uživanje alkohola odsvetujemo.
Resnost bolezni je odvisna od vsakega primera. Mnogi bolniki uživajo aktivno življenje 10 do 20 let z le malo ali brez simptomov, pri drugih pa bolezen napreduje hitreje in se jetrna odpoved lahko pojavi že v nekaj letih. Napovedovanje vedenja bolezni je skoraj nemogoče.
Ni potrebe, da bi bolniki izrazito spreminjali svoj življenjski stil zaradi bolezni. Če bolnika bolezen preveč teži, lahko nastopi pretirana skrb ali depresija. Z boleznijo bi se morali naučiti živeti in ji ne dovoliti, da nadzoruje bolnikovo življenje.
Soočanje s kronično napredujočo boleznijo je težko. Kot prijateljica poskrbite za optimizen in kar najbolj aktivno življenje bolnice. Pojdita na sprehod, vzpodbujajte jo k pozitivnemu razmišljanju.
Lepo vas pozdravljam!
Irena