Jet Lag in melatonin
Pozdravljeni!
Slisala sem, da lahko melatonin ublazi posledice potovanja cez casovne pasove – t.i. jet lag-a. Ker nameravam potovati (6 ur vzhodneje) in cimprej ‘okrevati’, mi je bil svetovan melatonin. Prosila bi vas za pojasnitev – kako deluje, kaksne so priporocljive doze, nacin jemanja in koliko dni pred potovanjem… So kaksna tveganja ali stranski ucinki? Mogoce posledice sele cez nekaj casa?
Najlepsa hvala za odgovore.
Spoštovani!
Izkušenj z melatoninom pri slovenskih potnikih nimam, saj ga v Sloveniji potnikom NE prepisujemo. Melatonin je namreč nevrohormon, ki prenaša sporočila po možganih. Uravnava našo biološko uro. Pri uporabi takih sredstev pa moramo biti zelo previdni (zlasti na daljši rok).
Kot mi je znano, melatonina v Sloveniji (pa tudi v večini drugih evropskih držav) ni mogoče kupiti v prosti podaji, medtem ko je v ZDA dosegljiv v vsakem supermarketu v prosti prodaji. Navadno se prodaja v obliki tablet z vsebnostjo 0,3 – 10 mg. Njegova izdelava in prodaja ni pod nadzorom FDA, zato uporabnikom (razen proizvajalca????) nihče ne zagotavlja ustreznega nadzora nad zdravilom. Proizvajalci priporočajo zaužitje tablete 20-40 minut pred željenim spanjem, oz. 5 mg okoli 20. ure po novem lokalnem času in odsvetujejo upravljanje z napravami (vožnja avtomobila,…) vsaj še 8 ur za tem.
Melatonin je prisoten je tudi v različnih vrstah hrane. Melatonin se praviloma naj ne bi jemal brez posveta z zdravnikom, še posebno: če človek jemlj kakršnokoli zdravilo, če ima sladkorno bolezen ali porušeno hormonsko ravnovesje zaradi kakršnekoli bolezni ali če jemlje druge hormone. Ker lahko močno vzpodbudi delovanje obrambnega sistema, ga ne smejo jemati osebe z avtoimunskimi boleznimi in tiste, ki jemljejo zdravila za zmanjševanje delovanja obrambnega sistema (npr. po transplantaciji organa).
Ob predoziranju (v koncentrirani obliki – v obliki tablet) je glavni stranski učinek prav gotovo nespečnost. Stranski učinski melatonina še niso dovolj raziskani.
Pri jemanju hormonskih preparatov moramo biti vedno skrajno previdni, saj vplivajo na številne telesne sisteme in so med seboj povezani. Porušenje enega sistema rado pripelje do odpovedi drugega.
________________________________________________________
MELATONIN – “HORMON PROTI STARANJU”
– “SPALNI HORMON”
Melatoninu pravijo tudi “kontradiktorni hormon”. Stalno prihajajo nova in nova spoznanja. Nadaljevanje povzemam po članku, objavljenem na Med.over.netu:
Melatonin pravzaprav pomaga uravnavati našo biološko uro – cirkardiarni ritem (ločenje dneva in noči). Je ena najučinkovitejših snovi, ki pomaga zmanjševati spalne motnje in letalsko potovalno utrujenost, obenem pa je tudi eden močnejših antioksidantov, ki so jih odkrili doslej. Melatonin znižuje raven škodljivega LDL-holesterola, raziskave kažejo, da bo morda učinkovit v boju proti raku in krepitvi imunskega sistema???
Melatonin nastaja v češeriki – epifizi – v možganih, na osnovi serotoninskih impulzov. Pojavi se samo ponoči, kot vampir, in podnevi izgine. Šele ko se zmrači, začne češerika proizvajati melatonin, v črni temi pa je ta proizvodnja najmočnejša.
Pot je takšna, da se svetlobni dražljaji prevajajo po očesnem živcu do možganskega debla in od tam do epifize – časomera naših možganov. Na ta način češerika neprestano dobiva podatke o dogajanju v zunanjem svetu in lahko ob prepoznavanju prehoda iz svetlobe v temo celicam pošlje znamenje, naj se preklopijo na nočni tok in močno zmanjšajo porabo energije.
Melatonin takrat zniža tudi telesno temperaturo. V lastnem okviru zato organizem potrebuje manj energije (energija = toplota) in vse telesne celice, ki so v fazi spanja oproščene dejavnosti, se v tem času lahko obnavljajo.
Ta nadzor tako imenovanega cirkadianega ritma, dnevno-nočnega telesnega ritma izločanja hormonov, od katerega so odvisni številni hormoni, kot so kortizol, testosteron in rastni hormon, je ena od temeljnih funkcij melatonina.
Testosteron in kortizol se najmočneje izločata v zgodnjih jutranjih urah, tako imenovane vrhunce izločanja pri rastnem hormonu pa zaznamo med spanjem, tik preden napoči spalna faza REM.
Cirkadiani ritem hormonov vpliva na vrsto fizioloških nalog. Srčni infarkti so, na primer, v jutranjih urah dvakrat pogostejši kot v preostalem delu dneva. Cirkadianemu ritmu prav tako lahko pripišemo dejstvo, da je število rojstev najvišje med prvo in drugo jutranjo uro. Ce pojeste obilen obrok, se telesna teža zjutraj mnogo manj poveča kakor zvečer. Tudi farmakokinetika – učinkovitost zdravil – niha. Razpolovni čas delovanja aspirina je, denimo, dosti daljši, če ga vzamemo zjutraj, kot tedaj, ko ga vzamemo zvečer.
Ti ritmi – naj povemo, da znova obstajajo razlike med posamezniki – utegnejo zaradi nepravilnega delovanja melatonina zaiti iz ravnovesja. Znižani melatonin ali moteno cirkadiano izločanje pa lahko popolnoma spravi iz ravnotežja vse druge hormone, ki so odvisni od melatonina.
_______________________________________________________
_______________________________________________________
http://www.medicaartis.si/staranje/staranje004-2-4-99.html
http://www.medicaartis.si/teorija_staranje04.htm
http://web.tscng.net/ucitelji/alesb/potovalne.pdf
Lep pozdrav!
Nina
Zivjo Felicija
Jaz ti ne priporoam nicesar. Kot prvo 6 ur ni tako velika razlika. Odvisno je od casa potovanja.. ce pridete zvecer in bos potem spala, ne bo nikakrsnega problema, ko se bos zjutraj zbudila. Pri nektarih pride do rahlejse utrujenosti prvi dan, ampak telo potem to samo poslihta. Jaz osebno pri 12-urnem zaminu nisem imela nikakrsnih tezav in sploh nizem opazila premika – samo naspala sem se prvi dan kot je bilo treba in to je to.
Pa veliko uzitkov pri potovanju!
Maja
Pojdite na pot čim bolj spočiti. Izogibajte se alkoholnih pijač!!
Zaužiti morate dovolj tekočine. Po prihodu na destinacijo: počivanje, spite po njihovem lokalnem času. Po potrebi lahko uporabite KRATKO DELUJOČE uspavalo, ki vam ga pred odhodom predpiše zdravnik.
Pozdrav!
Nina