jesenska depresija
Jaz pa vam moram povedati, da sem vse dni v letu kar se da dobre volje.Ze ko vstanem , vsatanem z dobro voljo.V sluzbo hodim blazno rada.Ker delam z ljudmi, jim poskusam z drobnimi stvarmi polepsati dan.Vse to pa me polni z dobro energijo.Ugotovila sem, da ce dajem dobro , prejemam dobro.Poskusila sem celo z drobnim trikom.Ko vstopi v prostor clovek, se mu nasmejim in ne boste verjeli, k meni hodijo celi nasmejani, se celo taksni, ki jih drugace ne bi videl nikoli nasmejanih.Vcasih, ko se zaradi kaksnega dela pozabim nasmejati, me stranka vsa nasmejana pozdravi in ne boste verjeli, ni ga lepsega, kot gledati vesele ljudi.Doma pa se vsak dan trudim, da bi moj zakon ne postal rutina.Vsi pac z leti zakona pozabimo na drobne malenkosti, ob katerih nam je pri prvem poljubu zatrepetal zelodec in nas je zascemelo v prsih.Za to pa je potrebno zelo malo.Tudi moji otroci ( dva ) mi vsak dan naredijo lepsi.Skratka, mislim in delam pozitivno.Nikoli nisem bolana oz. ce se me loti kaksen nahod, traja to samo kaksen dan ali dva.Torej ne pustite se povoziti melanholiji in otoznosti, naj vam majhne stvari naredijo vsak dan velik.Premisljujte o lepih stvareh.In ne pozabite, da materialne dobrine niso vse.Poskusite gledati svet z ocmi otrok in videli boste stvari, ki jih odrasli vec ne vidimo.Preberite kaksno knjigo o pozitivnem razmisljanju.Na knjiznem mojlu jih najdete kar nekaj.
Torej naj vam bo vsak dan vesel
Lp Mojca
Oooooooh Karmen!
Naj te potolažim,da nisi edina,ki se je loteva takorekoč jesenska depresija.
Tako kot tudi nisi edina,da te venomer zebe in ti gre vsake toliko časa tudi na jok.
Vse to se dogaja tudi meni.Posebno takrat,ko sta moja otroka v službi in ostanem sama s svojimi mislimi.Takrat se mi prične v mislih odvijati film o vsem kar sem preživela in popade me velika žalost.
Preveč smo osamljene…veš?
V takem primeru bi bil pravi balzam kakšen prijeten klepet s prijateljem.
Vendar ne takim,ki bi te dodatno spravil v slabo voljo.
Saj pravijo,da je smeh pol zdravja.Tega pa nam danes manjka.
Jaz bi ti svetovala,da greš vsaj do kakšne prijateljice na klepet ob kavici,če že nimaš možnosti iti v kakšno družbo.
Naredi nekaj tudi zase in svoje počutje.
Upam,da boš upoštevala vsaj delčektega kar sem napisala.
Prisrčen pozdrav
Imam težave s ščitnico, vendar jem tablete in to naj bi zadevo uredilo. Zeblo me je pa že prej, preden sem zbolela. Že od nekdaj. V bistvu je pri meni mraz tisti, ki me tako potre. Kajti nisem osamljena. V bistvu imam ogromno dela, saj s fantom urejava stanovanje in se bom kmalu preselila k njemu. Ampak stalno mrzle noge in roke… Grozljivka. Seveda mojega fanta NIKOLI ne zebe. Sam je že postavil teorijo o tem, da smo ženske bolj občutljive na mraz. Tako je prizor v najini sobici naslednji: jaz v dvojnih dolgih rokavih in v najlonkah pod trenirko, on pa v kratkih rokavih.
Misliti na tople kraje pri meni ne zažge – to me še bolj potre. Res je najbolje, če delaš, ampak težko je zbrati voljo – zlasti če delo zahteva, da moraš ven…
Karmen
Te jesenske depresije, jaj jaj… Pa, zakaj. Saj je jeseni lahko prav lepo. Tudi meni paše poletje, pa vendarle, jesen pa barvane listov, pa tisti topli sončni žarki sredi dneva ( po hladnem) jutru, pa kostanj, pa prve snežinke…. Saj ni vse v toploti na zunaj. Važno je koliko ti je toplo tudi pri srcu 😉 celo bolj, kot to, kako je zunaj. Zatorej, nasmešek na usta, tople štumfe (če te zebe) na noge in rokavice pa šal, pa hajd v naravo ( o, kriza sredi septembra pa z šalom, anyway ;))
Lep , topel in sončen dan!
Jani
Z mrzlimi nogami in rokami imamo očitno ženske kar veliko problemov. Mraz tudi pri meni ni najbolj priljubljena stvar. (jaz rešujem to z mehkimi toplimi nogavičkami in rokavicami..pomaga, je pa malo komično, sicer pa smeha nikoli ni zadosti:))) Ljubim tople morske kraje. Sem pa po parih obiskih tropskih krajev še bolj prepričana, kako fantastično klimo imamo pri nas.
Pomisli na vse barve jeseni, no zdajle je malo sivo, sam zato pa lahko po grmovju pobrskaš za kakšno gobo, kmalu bo kostanj, pa tudi sočna jabolka se prav veselo pozibavajo na drevju…tako da obilja jeseni je še vedno veliko. mraz pa se da pregnati s toplimi oblačili. in nič ne maraj za čudne poglede…če šal in rokavice dajejo ugodje toplote se ni za obremenjvat s kakšnim pogledom. Oh..pa mene v tem času vdeno prevzame hitenje in dejavnost. začenjajo se razni dvoranski športi aerobika, odbojka, salsa….oh pa razni tečaji in izobraževanja, da ne omenim množice koncertov.
kaj pa zima? te ne očara vsa ona belina snega? ah…jaz sem že prav nestrpna začutiti prve snežinke na svojem obrazu…ej, ali pa oni fantastični pogled, ko plešejo te bele lepotice v soju ulične svetilke, pa ko se lahko vržem v vso belino novozapadlega snega in rišem angelčke,….o pa jasno ko začutim ono škrtanje pomrzlega snega, pod prvimi zavoji smuči, pa pršič, ki se vsuje za polivinilom, ko se drajsam po bregu…ah, ja tudi zima prinaša toliko čarobnosti, da tisto neugodno plundro v kakšnih nepremočljivih škornjih mirno odmislim.
pa pomlad…ah, ko je mraza že čez glavo, ko začutiš prvo toploto sončnih žarkov, ko potegneš šal iz obraza in se martinčkaš na kašni klopci in vonjaš svežo zemljo iz katere brstijo rože….kot nov začetek, ko začutiš nemir potepuštva in željo odkrivati, kaj novega ti je življenje pripravilo….
ej, nikoli se ne bi odpovedala temu spreminjanju. Depresije pa izvirajo iz našega temačnega prepričanja, ne pa zaradi vremena in okolice. temačnih in slabih misli se lahko navzamemo tudi ob najbolj toplem in sončnem vremenu….
hej zatorej zamenjaj misli in poišči nekaj lepih stvari, ki se ti dogajajo v teh dneh, slabe pa malo za nekaj časa odmisli, do časa ko boš prave volje za reševanje.:)
kaj pa tale prireditev?:
++++++++++
cankarjkev dom: Torek, 25., in sreda, 26. septembra
IA ORA TAHITI
Veliki tahitijski balet
Skupina Ia Ora Tahiti je sodelovala pri vseh pomembnejših mednarodnih plesnih festivalih in je večkrat gostovala tako v Severni in Latinski Ameriki kot tudi v večini evropskih dežel.
Mladi nadarjeni plesalci bodo doprinesli k slavi svojih malih otokov, znanih po prijaznosti domačinov in po spretnosti različnih oblik polinezijskih obrti.
++++++++++++
Sicer ni Cafe teater…sam pa prepričana, da bo odlična otoplitev teh sivih dni:)))
Spet je to stvar izbire….recimo, jaz grem raje s kolegi na sprehod, namesto na pijačo (ki ponavadi stane do 500 za dve osebi, če sta skromni), ali pa se zmenimo pri meni doma in potem ta denar zapravim za koncert. Jemljem pač stranske sedeže…in Cankarjev dom, oni stranski sedeži sploh niso slabi..včasih si skorja sredi dogajanja…
in ne ni mi težko za pravo predstavo odšteti tudi do 5000 tisoč…..kot sem rekla stvar okusa in izbire.:)))))