Jecljam že več kot 10 let pa sem nekje prebral da se da to učinkovito odpravit s hipnozo.
Ve kdo kaj o tem in ali ve kdo za koga v Sloveniji ki se ukvarja s tem?
Hvala

Hoj!
Dej no pust hipnozo zaenkrat pr mir! Lepo stop najprej u zdravstveni dom in poisci lepo specialnega pedagoga-logopeda. Najprej diagnostika, pol pa usmerjena terapija. Ne mores verjet, koliko je pri nas kar dobrih strokovnjakov na tem podrocju..Ampak lepo po vrsti….Pot pod noge, in “sve se moze sto se hoce”…
Full uspehov ti zelim!

Sem že hodil k logopedu in vse zastonj.

Ja, da se! Če si to tako želiš, boš tudi strokovnjaka našel. Če pa tvoja želja ni dovolj močna, bo pa tako kot vse ostala in the middle of nowhere.

saj zato pa iščem strokovnjaka!
Meni logopedi ne morjo pomagat. Najbolj sem si zapomnil besede ki jih je rekla logopedinja: Jecljal boš zmeraj, bila pa bodo obdobja ko boš jecljal bolj ali manj.
Hvalalepa za nič

Zivijo,
jaz bi ti rada pomagala, pa ne znam, ker tudi sama jecljam. Jaz zacnem jecljati (nezavedno) pred osebami, za katere mislim, da so nekaj vec od mene (ceprav niso) in se to samo vcasih. Imam tako sluzbo, da delam s strankami in imam vec sefov. Pred strankami zelo redko jecljam, vedno pa jecljam pred enim in istim sefom… Obcasno jecljam tudi pred svojo bodoco tasco…
Tudi meni se to pojavlja sele zadnjih nekaj let, mogoce 5 let, prej nisem nikoli.
Nikoli se nisem pomislila, da bi zaradi tega sla k logopedu, temvec, da bi sla na kaksen seminar, ki ti okrepi samozavest…
Hvala za poslusanje. Srecno pri tvojem odjecljavanju…

Jaz začnem jecljat še posebno takrat kadar sem v napetosti-pod pritiskom ko je kaj nujno za povedat. Takrat enostavno zablokiram

No, pol pa lepo pejd povprasat na stran od dr. Rejca ( psihiatrija ), ker je res strucko za tezave na psihicni bazi….Druzga ne vem, ce ni na “organski” bazi…
Bodi uspesen pri delu s seboj!

Pozdravljeni!

Sama že več kot 3 desetletja jecljam ter,kot vi ostali,neumorno iščem rešitev za ta problem, vendar sem ga šele v zadnjih mesecih dejansko našla in je neverjetno učinkovit! Ker iz svojih izkušenj vem,kako trpite so-jecljavci, srčno upam,da vam bo moj nasvet pomagal,kot je meni!

Najprej bi rada samo povedala,da se znanstvenikom,ki sami niso nikoli jecljali,sedaj pa pišejo o svojih visokoletečih odkritjih,da je jecljanje gensko-presnovna motnja, samo zgroženo posmehujem in zagotovo tudi vsi ostali..

Jecljanje se je pri meni (in mnogih drugih,ki jih poznam) začelo zaradi čustveno-telesnih šokov v otroštvu, ko sem začela trpeti fizično in psihično nasilje s strani svojega očeta in posledično slabe samopodobe kasneje v mladosti in zrelosti. Ta slaba samopodoba se je krepila jasno tudi s posmehovanjem otrok in kasneje zaradi nezmožnosti,da bi si našla službo zaradi splošnega predsodka do moje motnje na razgovorih.. NO,da ne bom dolgovezila, vzrok in način kako pozdraviti jecljanje bi moglo tako razvito človeštvo najti že daleč predno smo stopili na Luno!!! Očitno tudi sama Amerika in Evropa nista tako >pametnipačim< kot ona ter jo oponašam.. Opazila sem,da lahko po njenem načinu drže ustnic dejansko govorim lepo,tekoče in brez jecljanja!
Punca, če je ne poznate, ima namreč zelo nenavaden način govorjenja, pri čemer drži eno stran ustnic bolj “stisnjeno”, z ustno mišico zategnjeno.. Meni je po oponašanju te njene drže ustnice uspelo govoriti brez tistih polminutnih krčev, ko sem rojevala en sam hudičevo naporen zlog, zaradi česar so se mi duhovno zaostali ljudje jasno posmehovali. Probajte in iz vsega srca upam,da uspe tudi vsem vam!
Če pa vam vendarle ne uspe,vedite,da se nam jecljavcem posmehujejo le tisti ljudje,ki so v duši zares jalovi, ničvredni,zaostali oz.sami zakompleksani zaradi pač svojih pomanjkljivosti, zato naj vam bo v uteho vsaj to..
Ampak vseeno upam,da uspe tudi vam,saj vas nihče ne razume in z vami sočustuje tako močno,kot ravno jaz in ostali jecljavci,katerim nam je ta, za druge majhen defekt, uničil vso socialno življenje, tako javno kot privatno.. Ma,lahko bi knjigo napisala o tem,kako sem trpela zaradi tega..
Rada vas imam in veliko govornega uspeha vam želim!Papa

Upam, da se še oglasiš in napišeš še kaj več o tem. Kolikokrat na dan to počneš, kako se kaže napredek ipd. Mislim, da so to izredno koristni podatki. Me vse skupaj spominja na zgodbo (ki je menda resnična), ko je učitelja igranja iskal nekoga za vlogo, kjer je potrebno jecljati. Mislil si je, da bo to vlogo najbolje odigral nekdo, ki v resnici jeclja. Učitelj mu je naročil, naj v svojem jecljanju zavestno pretirava in se še dodatno pači.

Na presenečenje vseh se je zgodilo, da je po določenem času ta oseba zaradi tega “pretiravanja” nehala jecljati. To potrjuje še nekaj drugih “kvantnih” in “ezoteričnih” načel.

S tem pretiravanjem je sicer potrebno biti previden in mora biti na prostovoljni bazi saj lahko rodi sicer nasproten učinek. Še posebej če je v ozadju travma (kar pri jecljavosti po mojih izkušnjah pogosto je).

Hipnoza lahko pomaga. S pomočjo tehnik sproščanja in še nekaterih drugih metod sta dva moja klienta zelo zmanjšala jecljanje. Podobne rezultate imajo tudi nekateri drugi kolegi, ki se ukvarjajo s podobnimi metodami, kot jaz. V primeru mojih klientov se je sicer jecljanje še vedno pojavljalo pod vplivom večjega čustvenega pritiska in stresa. Po mojem mnenju bi bilo možno tudi to odpraviti, ampak zaradi različnih okoliščin nismo uspeli poglobiti procesov in smo se nekako vsi zadovoljili s tem rezultatom.

Glede kritike čez različne strokovnjake pa dva stavka. Obstajajo dobri strokovnjaki, slabi strokovnjaki in povprečni strokovnjaki (na vseh področjih je tako). Pri psiholoških zadeva pa je poleg strokovnosti pomembna še “kemija” in pogosto tudi trenutek, ki je goden za spremembo.

Zelo bi bilo dobro, če bi kdo napisal še kakšno pozitivno izkušnjo z jecljanjem.

Upam, da se še oglasiš in napišeš še kaj več o tem. Kolikokrat na dan to počneš, kako se kaže napredek ipd. Mislim, da so to izredno koristni podatki. Me vse skupaj spominja na zgodbo (ki je menda resnična), ko je učitelja igranja iskal nekoga za vlogo, kjer je potrebno jecljati. Mislil si je, da bo to vlogo najbolje odigral nekdo, ki v resnici jeclja. Učitelj mu je naročil, naj v svojem jecljanju zavestno pretirava in se še dodatno pači.

Na presenečenje vseh se je zgodilo, da je po določenem času ta oseba zaradi tega “pretiravanja” nehala jecljati. To potrjuje še nekaj drugih “kvantnih” in “ezoteričnih” načel.

S tem pretiravanjem je sicer potrebno biti previden in mora biti na prostovoljni bazi saj lahko rodi sicer nasproten učinek. Še posebej če je v ozadju travma (kar pri jecljavosti po mojih izkušnjah pogosto je).

Hipnoza lahko pomaga. S pomočjo tehnik sproščanja in še nekaterih drugih metod sta dva moja klienta zelo zmanjšala jecljanje. Podobne rezultate imajo tudi nekateri drugi kolegi, ki se ukvarjajo s podobnimi metodami, kot jaz. V primeru mojih klientov se je sicer jecljanje še vedno pojavljalo pod vplivom večjega čustvenega pritiska in stresa. Po mojem mnenju bi bilo možno tudi to odpraviti, ampak zaradi različnih okoliščin nismo uspeli poglobiti procesov in smo se nekako vsi zadovoljili s tem rezultatom.

Glede kritike čez različne strokovnjake pa dva stavka. Obstajajo dobri strokovnjaki, slabi strokovnjaki in povprečni strokovnjaki (na vseh področjih je tako). Pri psiholoških zadeva pa je poleg strokovnosti pomembna še “kemija” in pogosto tudi trenutek, ki je goden za spremembo.

Zelo bi bilo dobro, če bi kdo napisal še kakšno pozitivno izkušnjo z jecljanjem.[/quote]

Tej zgodbi jeclavca, ki je nehal jeclati, ko so mu naročili, da jecla še bolj kot sicer, pa čisto verjamem.

Tudi sam imam motnjo jecljanja, sicer res rahlo in le občasno izraženo, ampak dejstvo je, da se mi jecljanje pojavi, ko sem pod stresom in še takrat je bolj izraženo v primerih, ko se res trudim, da ne bi jecljal. Če sem sproščen in nimam strahu pred jecljanjem, potem običajno ne jecljam.
Zato verjamem, da je jecljavec, ko so mu rekli, da naj z jecljanjem pretirava (in so mu dali vedeti, da ni z jecljanjem nič narobe), pač nehal jecljati, ker ga naenkrat jecljanja ni bilo več strah.
Pravijo tudi, da se jecljanja odvadiš tako, da zapoješ, ne pa poveš . Pri petju ni jecljanja.

Lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Ja,tudi jaz poznam to metodo prisilnega jecljanja, ki zaradi samega namena kar izgine, saj človek takrat ni pod pritiskom,da more nujno tekoče govorit, mu je dovoljena njegova motnja in tako sproščen ter z občutkom sprejetosti začne celo gladko govorit.. Ravno to namreč dokazuje,da ljudje NE jecljamo zaradi fizičnega defekta, pač pa zaradi duševnega pritiska,občutka manjvrednosti, zaradi strahu pred posmehovanjem in zaradi čustvenih travm..
Ob tem vam lahko zagotovim,da je bilo tudi meni lažje govoriti v družbi, kjer sem imela pogum prej priznati svojo motnjo in se mi je v taki družbi kasneje večkrat zgodilo, da so mi prisotni celo rekli,da sploh ni tako hudo,ker so pač pričakovali hudo.. Zanimivo,kajne?
Škoda,ker se take metode ne moremo vedno posluževat, saj je družba večinoma do napak pretirano kritična, nestrpna in zato vzbuja pritisk, ki je za nas jecljavce najbolj usoden..
Še eno stvar za tolažbo bi vam rada povedala, mojim sotrpinom.. Ravno zaradi jecljanja sem spoznala par najboljših prijateljev v življenju,ki sama oba prav tako jecljata,tako da >vsako slabo za nekaj dobregapaliskužila

Zdravo,

Jaz sem imel ta problem od sedmega leta, celo osnovno šolo, celo srednjo, cel faks. Popolna blokada pri glasnem branju (pri 25-ih praktično nisem mogel začet brati stavka), skoraj popolna blokada pri telefonskih pogovorih (nemogoče se je bilo z mano karkoli dogovorit), v živo je še nekako šlo, ampak samo z ljudmi, ki sem jih že dolgo časa poznal. V najhujših obdobjih še svojega imena nisem mogel izgovorit. Bila so sicer obdobja, ko je bilo malo boljše, nekako je nihalo, ampak ni bilo v redu. V začetku osnovne šole sem hodil k logopedu, takrat žal neuspešno.
Pred nekaj leti sem slišal s prijateljem, ki me je spoznal z odlično logopedinjo, pripravljen sem bil ponovno poizkusiti in lahko rečem, da mi je uspelo. Ni bilo lahko, ampak z veliko truda in volje je šlo vedno bolje in bolje.Prve mesece sem bral na nivoju petletnega otroka, ampak sem se nekako prebijal naprej. Uredili smo dihanje, način izgovorjave, položaj jezika, par trikov in je šlo boljše in boljše. Pet let približno je trajalo vse skupaj in danes končno normalno govorim pri spontanem govoru in tudi po telefonu. Se sicer občasno še kaj zaplete oz. je opazit, da imam govorno napako, ampak je to skoraj zanemarljivo.
Lahko rečem, da se je splačalo se še enkrat potrudit in it skozi vse to. Tako da tisti, ki vam še ni uspelo… vztrajajte, poizkušajte, ne se predat
Srečno

LP, Mel

Dokler ne jecljaš tako, da si nezmožen normalnega življenja ter po možnosti obiskuješ Varstveno-delovni center, ti ni treba pretirano srbet.

Moj sin je star 7 let in približno dva meseca jecla.Z možem sva ga naročila v Ljubljani na Vojkovi v centru za slepe in slabovidne,kjer so strokovnjaki za jeclanje…vsaj tako piše,kjerkoli pogledam na googlu in tudi logopedinja nas je napotila v Ljubljano..No prebrala sem ogromno o tem,toda kakšnih pravih vaj ne najdem,Vem da to ni samo fizični problem govora,toda vseeno bi želela spoznati določene vaje sproščanja glasilk itd.Prosim če kdo ve,kako se najbolje vadi skupaj z otrokom,da mi malo pojasni ali pusti kako priponko,oziroma celo napiše kakšnega strokovnjaka na tem področju,pusti tudi kak telefon.

Na Vojkovi je center za gluhe in naglušne, kjer delajo seveda tudi logopedi. Tam vam bo logopedinja pokazala vaje, ki jih boste delali tudi doma, ker samo obravnava tam je premalo za pravi napredek. Ne vem, kolikokrat pridete na vrsto za srečanje, ampak predvidevam, da večkrat kot enkrat na mesec ne, vmes pa, kot rečeno, delate doma. Počakaj torej na strokovno obravnavo, da ne boš naredila več škode kot koristi.

Lahko prosim za kontakt te logopedinje?