Je uspešen odnos z narcisom mogoč?
Katarina K. Valentini v svoji knjigi Moj NARCISEK in jaz: Kako najti srečo postavlja tezo, da je mogočodnos z osebo z narcistično osebnostno motnjo..
Moje izkušnje pa govorijo ravno nasprotno. Če se osebi z NOM stalno ne prilagajaš in delaš natančno to, kar si ona tisti trenutek želi, potem je veza obsojena na propad. Ti pa v taki vezi izgubiš identiteto in si po domače rečeno popolni “cucek” ali “copata”!
Se morda motim?
Celoten pogovor z avtorico je na spodnji povezavi:
https://www.24ur.com/magazin/pogovori/je-uspesen-odnos-z-narcisom-mogoc.html
Pozdravljeni, hvala za opomnik glede članka, ki sem ga seveda z zanimanjem prebrala. Ne vem, kakšne “narcise” je imela intervjuvanka v mislih, dejstvo je, da so nekateri njeni opisi narcisov oziroma opisi njihovih lastnosti (da so luštni, da z narcisi kot takimi ni nič narobe; uspešne zveze z narcisi so mogoče; da imajo empatijo…) povsem zgrešeni in kažejo na njeno temeljno nepoznavanje narcisizma v vsej njegovi razsežnosti in škodljivosti. Po domače bi rekli da intervjuvanka zelo meša hruške in jabolka, v njenih izjavah je mnogo posploševanja kot tudi kontradiktornosti. Upam da žrtvam narcisov ne pade na pamet, da bi žrtvovali sebe in svoje življenje posvečali učenju omejitev, strategij in ostalega balasta LE ZATO, da bi ostali v zvezi z narcisom. Spodnji zapis iz intervjuja namreč to nakazuje:
“Če se naučite narcise sprejemati takšne, kot so, če z njim ne tekmujete in mu znate postaviti meje, potem odnos deluje. Predvsem ne smete od narcisov preveč pričakovati. Ne smete kopati po njih, po njihovih starih ranah, ne smete jih analizirati, ne smete tekmovati z njimi, ker se počutijo ogrožene. Obstajajo načini in strategije, kako biti v uspešni zvezi z narcisom, je pa to mogoče v majhnem procentu odnosov.”
Svoj čas raje namenimo našemu duševnemu zdravju, izgradnji pozitivne samopodobe in posledično tvorjenju konstruktivnih in polnih, zdravih odnosov, brez stopanja po prstih in napetosti v prsih. Vse ostalo je izguba časa.
Srečno, Leonida
Svoje mnenje bom podala na podlagi odraščanja z mamo NOM in očetom MOM, pa celo vrsto narcisov, s katerimi sem imela opravka. Seveda so še v mojem radiju, saj se jim je nemogoče izogniti, vendar po tolikih letih moj radar dobro deluje.
Prva stvar, ki sem jo na ženski v intervjuju opazila, je bila bleščeča podoba. Ozadje je zeleno, pomirjujoče, pri čemer pa ne veš, kaj se točno prodaja. Znanje ali podoba?
Poudarek na silhueti, nasmešku, pri katerem se v 2 primerih oči ne smejijo. Ampak so kot “mrtva riba”.
Knjiga, ki jo je izdala, je nežno roza barve. Hm. Privlačna, nežna barva, ki kar kliče, da jo človek kupi ali se z njo “potolaži”. Kot Haribo bonbončki.
Prodajna strategija se bi še dala spregledati, če bi šlo samo za to.
Mislim pa, da gre za to, da je nekdo ugotovil, da bo dobra tržna niša postala možnost “EJ; NARCISI SO POVSEM OK; SAMO ZNATI JE TREBA Z NJIMI!” In jaz (samooklicani??) terapevt to obvladam!
Takole se snujejo vere v božanstva, odrešitve, upanja, iluzije.
Trdna tla pa so kruta in realna. Le kdo bi se ukvarjal z njimi, če pa imamo – mehko, lažno upanje?
Hvala gospe Leonidi Zalokar in drugim, ki VESTE …
Tale Katarina več kot očitno ne ve. A zazeblo me je dobesedno po kosteh in še zdaj imam krč v trebuhu, ko berem njem naziv : specializirana za narcistične, mejne osebnostne in depresivne motnje
Kot da ni že dovolj hudo, da je ta tema tako neznana, ali pa narobe razumevana. Potem ti pa še “specialistka” prodaja narcistične bučke….. 24 (k)ur ji pa seveda da glas……
Saj je res, da so razni ” strokovnjaki” vsega zmožni in torej tudi tega, da napišejo knjigo svojih zablod in je ta celo, relativno, uspešna.
Zdaj sem že pozabila naslov in avtorico, ampak pred leti, ko sem še iskala, kaj je sploh narobe (z mano?) sem našla knjigo (mislim da od avstralske psihoterapevtke), ki dejansko uči, kako “obdržati” disfunkcionalno zvezo in ne trpeti: tako, da samega sebe otopiš, čustveno postaneš povsem apatičen, zgradiš okoli sebe zid, potem so bile pa opisane razne strategije, KAKO to narediti (v kaj vse se da pobegniti – še čudno, da avtorica ni priporočila mamil, no, mogoče jih pa je, knjigo sem prebrala le do polovice).
Skratka, avtorica v tisti knjigi ženske uči prav tistih (škodljivih) obrambnih mehanizmov, ki se jih mnogi v odraslem življenju tako zelo mučimo ODPRAVITI, ker nam hudo otežujejo življenje in močno nižajo kvaliteto življenja. Ona pa to priporoča!
No, tole Katarino bi jaz uvrstila v isti “klub”.
Odmev, se strinjam s pogledom “mrtve ribe”. Dobro opazuješ.
Pri vprašanju ali se da ta motnja odpraviti, pravi “Načeloma se da stvari spremeniti pri vsakem posamezniku”.
Kakšna demagogija! Isto bi lahko odgovorili na vprašanja: Ali lahko ozdravimo Alzheimerjevo bolezen? Ali lahko plešastemu lasje zrastejo nazaj? Ali lahko ženska brez maternice zanosi, donosi in rodi otroka?
Jaz pa mislim, da bi morali novinarko opozoriti, da če že daje glas takim demagogijam, naj ga da tudi pravim strokovnjakom … kot je naša dr. Leonida.
Jaz sem malo pogooglala o tej gospe, ker me je zanimalo, kje, predvsem pa kako, se je izobrazila za delo z osebnostno motenimi posamezniki. Na njenem hompagu je običajni đibriš, ki je po mojih izkušnjah znak za alarm in razlog, da se takega psihoterapevta samo izogneš. Nek slovenski inštitutek za enoletni tečajček iz psihoterapijie IPSA in nato “delavnice” povsod po svetu. Torej, kje se je podučila o tem, kako se narcisa sploh prepozna, ali je psihoterapirala kaj drugega…
Sem ena izmed tistih, ki je hodila na partnersko psihoterapijo, ki se je končala tako, da sem prevzela prakrično vse breme družine, finančno, gospodinjsko in delo z otrokoma – pazite to, po nasvetu psihoterapevtke, tako počasi, kot kuhana žaba. Dejstvo, da je moj partner hudo moten, se je izkazalo kasneje pri problemu, ki se je pojavil nekaj kasneje v življenju.
Moja partnerska psihoterapija je temeljila točno na tem psihoterapevtskem čustvenem izsiljevanju. Na eni strani dajanju potuhe partnerju, ki kao ne zmore vsakdanjega življenja, ker ima težave, zato naj jaz prevzemamo odgovornost in ne težim in naj se zavedam, da najine težave izvirajo iz dejstva, da nisem dovolj (dobra) oziroma psihično zdrava in ozaveščena, da partnerja “ne slišim”, zato partnerja vseskozi vznemirjam, da dela neumnosti. Skratka, jaz naj bi prevzemala vso odgovornost za partnerstvo in družino, on pa je bil bogi.
Moja psihoterapevtka, ga je za razliko od mene slišala in razumela, in je posredovala pri sklepanju “dogovorov,” ki sejih moj partner ni nikoli držal, za kar sem bila spet kriva jaz. Ne pa on, ki se dogovora, ki ga je nekajkrat celo sam predlagal, ni držal.
Psihoterapije,ki temeljijo na argumentu, da se je treba spremenit in podredit posebnostim osebnostno motenega posameznika, se je treba izognit.
Ja,
res je, zelo nevarno je vse skupaj,
sploh, ker je človek v težavah zelo odprt in išče rešitve, in je pripravljen poizkusiti veliko, da si pomaga.
Nasveti tele gospe so kot da te je zajel požar, iščeš rešitev in nekdo ti predlaga, da se še malo poliješ z bencinom. Very scary shit.
A kako najti pravega terapevta, ki ti ne bo prodajal bučk, je pa drugo vprašanje, še vedno pa ostane lastno branje, raziskovanje in rast.
in tudi nekaj sreče.
lp SVO
Vsak psihoterapevt vreden svojega naziva bo vedel povedati, da se osebnostnih motenj ne da ozdraviti, da se da takšnega človeka zgolj z njegovo res veliko voljo in željo po spremembi ( kar je izjemno redko) z dolgotrajno in primerno terapijo ( na primer vedenjsko kognitivno) naučiti, kako lažje shajati z drugimi, ne da bi jih tako prizadel, da ne bi slej ko prej zbežali od njega ( razen, če jih že tako preparira, da nimajo več moči):
Drugače pa vse, kar sem prebrala v zvezi s to knjigo kaža najmenj na to, da avtorica nima pojma. Vse o stalo bom raje zadržala zase, da ne bom javno prilepljala kakšnih diagnoz. NJeni nasveti pa so na nivoju, kot če bi ženi alkoholika svetoval, naj ga razume, se mu prilagodi,kadar je nemiren naj mu pa ponudi kozarček vina.
Če gledaš z vidika psihoterapevta te bo prepričeval, da je vsaka taka motnja bolj ali manj ozdravljiva. Težava je samo, ali NOM oseba sodeluje in KOLIKO časa bo to zdravljenje potekalo!
Za NOM partnerja je pa edini recept: BEŽI iz razmerja in to TAKOJ.
[/quote]
Je uspešen odnos z narcisom mogoč?
Je. Vendar samo in zgolj za narcisa. Za drugo stran to ni možno.
NOM je neozdravljiv iz preprostega razloga, da prav narcisi zavračajo kakršnokoli zdravljenje – saj so iz svojega zornega kota že popolni in ni razloga za zdravljenje česarkoli.
Imajo naravno “kmečko pamet”, ki jim prepoveduje popraviti karkoli na sebi. Tudi, če slučajno zavije do terapije, je to zato, da bi se drugi lahko njemu prilagodil.. in če se terapevt slučajno obregne ob njegovo stran, se terapija seveda takoj prekine.
Tu NI upanja in otroških pripovedk, ki jih avtorica trosi naokoli kot new ageovska hipi Zvončica na LSD-ju.
Ti ljudje so enako škodljivi, kot preprodajalci čudežnih pripomočkov – ob polnoči cvetočih marjetic, ki zdravijo raka.
Če imaš srečo in s svojim NOM partnerjem padeš na terapijo k Katarini Valentini, ki se ima za kvalificirano integrativno psihoterapevtko; potem si po domače rečeno “naj_bal”!
Tako ti kar dve osebi naenkrat zbijejo še tisto malo upanja in samospoštovanja, ki ti ga je še ostalo! Take “šušmarske” terapevte bi morala država tudi kazensko preganjati, saj s svojim
kvazi delom delajo velikansko škodo!
Nisem strokovnjak, verjteno pa gre za “navodila” kako “preživeti”, če si že v zvezi z NOM.
Sam sem imel kar nekaj opravka z NOM in MOM. Ko ima dobre dneve, mu lahko poveš da je to kar je, vendar moraš to na pozitiven način -> torej ne kot kritiko, ampak kako je pameten, kako ima zmožnost manipulacije, da pač osebe, ki imajo NOM so inteligentne itd… Potem mu nekoliko odpreš oči, mogoče se začne zavedati, vendar ne bo spremenil vzorca.
NOM po mojih izkušnjah nikoli ne smeš “izzvati”, ampak mu “po ovinku” predstaviti, da veš kaj je, vendar mora biti to v njegovih očeh potem predstavljeno kot nekaj pozitivnega. Meni je to delovalo za lažje sobivanje.
Zakaj imeti sploh odnos z narcisom, ce ga oni nimajo? Oni so z eno nogo v razmerju, z drugo pa bi izkoristili vsako priliko, ki se jim ponuja brez da pomislijo na posledice svojih dejanj. Te ljudje nosijo nekaj demonskega v sebi in so pod vplivom temnih sil. Na prvi videz lahko nemocni in nerazumljeni a skrbno premisljeni kot kaca, ki iznenada pici se predno dojames, da te je. Kot hudic, ki se pojavi kot angel luci in te zvabi v svoje lazi lastnega obcudovanja in iluzije. Ti ljudje so odvisniki od drugih ljudi, ki jim dajejo gorivo in pozornost. Ce tega nimajo, tudi manipulirati ne morajo. Te ljudi lahko spremeni samo nesreca ali Bog. To pa je zelo majhen procent, zelo majhen.. ampak kako pravijo? Upanje umre zadnje..
Veliko srece in potrpljenja.
Pozdravljeni, odnos v pravem pomenu besede, z osebnostno motenim človekom ni mogoč. Sama ne po osebni ne po strokovni plati nikakor nisem pristaš “hoje po jajcih”, ker zgoraj navedene strategije t.i. sobivanja vključujejo prilagoditvene taktike osebe, da ne sprovocira osebe z osebnostno motnjo. Tovrstne prilagoditvene strategije se že zelo zgodaj naučijo otroci v disfunkcionalnih družinah, ki se dokaj kmalu naučijo, kako se morajo vesti, kaj morajo delati, da bodo njihovi starši zadovoljni in da bo kolikor toliko umirjeno vzdušje v družini. Zrela odrasla oseba tega ne počne. Tovrstne preživetvene strategije pa so zelo pogoste v delovnih okoljih ob osebnostno motenih vodjih (po zadnjih raziskavah naj bi bilo med vodilnimi kar 25% oseb s simptomi resnih osebnostnih motenj, vključno s psihopatsko osebnostno motnjo). Ker smo od dela odvisni, če ni moč menjati delovnega okolja, če se tovrstnemu vodji uklanja celoten kolektiv, nam ne preostane drugega kot da skušamo kar se da dobro zvoziti z vsemi našimi prilagoditvenimi strategijami vred. Seveda bi bilo bolje da se celoten kolektiv upre, to se tudi dogaja v nekaj primerih. V osebnem življenju pa se potrudimo najti partnerja, prijatelje, kjer bomo lahko sproščeni, spontani, varno izražajoč naša čustva, misli, želje, hrepenenja….tudi kritiko na sprejemljiv način – in bo sprejeto s posluhom, razumom in spoštljivostjo. Ne zaslužimo si nič manj od tega! Pa srečno vsem na tej poti, Leonida
Pred enim mesecem zaključil 5 letno vezo s partnerico, ki ima NOM. Nemogoča je veza z osebo NOM, kaj šele uspešna. To je vsakodnevni boj za preživetje, ukvarjanje z manipulacijo, lažmi, dokazovanja. Postal sem soodvisnik… Vesel, da sem izstopil iz tega. S pomočjo you tube, člankov in prebrane knjige L.Palmer…
Predlagam vsem, ki so zaslutili ali vedo, da so v vezi z narcisom, izstopite. Nemogoče je zadovoljiti in osrečiti narcisa v nobenem zivljenskem segmentu…