Pozdravljeni.

Pred približno pol leta je partner zaradi dalj časa trajajočega tiščanja v prsih obiskal svojo splošno zdravnico (star je 44 let). Ta mu je še isti dan postavila diagnozo depresija, čeprav duševno ni imel nobenega od običajnih simptomov, je zelo pozitivna in vesela oseba, res pa ima zelo stresno službo in dela praktično cele dneve.

Predpisala mu je jemanje tablet Cipralex in po določenem času je tiščanje v prsih res izginilo in predpisala mu je 6 mesečno zdravljenje. Po šestih mesecih je končal z jemanjem antidepresivov in pojavil se je dolgotrajen glavobol. Včeraj se je zaradi glavobola vrnil k njej in zdaj mu je predpisala zdravljenje še za 12 mesecev.
To je za naju zelo hud udarec, saj imajo ti tableti zelo neprijetne stranske učinke na področju spolnosti in sva že teh 6 mesecev zelo težko prebrodila, zelo nama slabša kakovost življenja in dejansko psihično slabo vpliva na oba. Partner ima ob jemanju tablet namreč normalno visoko željo po spolnosti, ni pa zmožen doživeti orgazma, kar zame pomeni, da odnos traja tako dolgo, da se mi pojavijo fizične bolečine, njega pa tudi če ne uspe ejakulirati potem še dva dni boli. To je že privedlo tako daleč, da se spolnosti izogibava, kar pa je težko in si ne predstavljam, da bi bilo tako še eno leto. Zdravnica vse to ve in pravi, da ni druge rešitve, da menjava zdravila ne bi pomagala in da naj bova vesela, da ni posledično impotenten.

Jaz pa se sprašujem, če je bila diagnoza sploh ustrezno postavljena, ali v sodobni medicini res ne obstaja kakšna drugačna rešitev in ali bi naredila veliko škode, če bi se poskusila zdraviti z alternativnimi načini (tek, sprostitvene tehnike, morda kakšna akupresura, čaj šentjanževke?).

Hvaležna bom za vsak nasvet. Sončnica

Pozdravljeni,

hvala za vaše sporočilo.

Verjamem, da je partnerju in tudi vam težko. Takšni simptomi kot tudi stranski učinki zdravil so lahko zelo neprijetni.

Tiščanje v prsih je lahko znak notranje stiske, ki še ni razrešena. Antidepresivi se uporabljajo za lajšanje simptomov (v tem primeru tiščanja v prsih), na podobni ravni pa delujejo tudi alternativne tehnike, ki jih opisujete – tek, sprostitvene tehnike itd. in so zelo dobrodošle v takem procesu.

Za razrešitev vzroka, ki povzročajo simptom(e) priporočam psihoterapevtsko obravnavo. Na ta način lahko pride do stika z izvornim konfliktom ali travmo in kasneje s predelavo tudi do razrešitve.

Sem vam odgovoril?

Lepo vas pozdravljam in srečno,

Pozdravljeni

Imam več vrst problemov praktično že vse življenje. Vedno sem imel težave z čustvi, nihanja razpoloženja lahko občutim srečo v drugem trenutku pa popolno praznino, jokavost in vse to v roku ene ure ali še manj, sem tudi hudo tesnoben še bosebno v družbi ( kostantno tiščanje v prsih) Sem popolnoma brez energije zelo težko se osrodotočam na določene stvari še posebno v službi, ki sem jih zamenjal že kar precej saj sem misli, da moje težave pretežno slonijo v načinu moje dela, ampak sedaj vem, da je nekaj hudo narobe z menoj.
Pred tremi leti sem imel prometno nesrečo v kateri sem imel zlome obeh stegnjenic, ter medenice, imel sem tudi splenektomijo. Po tem so mi endokrinologi ugotovili Hipogonodatropni hipogonadizem , zaradi moje konstantnega občutka žeje so me dali na MR hipofize, a odkrili ničesar posebnega.

Sedaj sem prišel nekako do konca svoje bitke saj enostavno ne zmorem več z vsemi njihanji ter utrujenostjo, zanima me ali je vse to posledica hormonov oz. zaradi hipogonadizma, ali so to psihične motnje ( depresija, mejna osebnostna motnja…)

Hvala za vaš odgovor

Pozdravljeni,

Hvala za vaše vprašanje.

Glede na opisano verjamem, da se težko spopadate s, kot pravite, svojo bitko. Glede na to, da so vzroki za tesnobo psihične narave, ali ste razmišljali, da bi obiskali psihoterapevta? Morda bi bilo vredno razmisliti tudi o tej opciji.

Držite se, verjamem, da se vam bo stanje izboljšalo. Je pa seveda težko verjeti v to, ko smo v stiski.

Lep pozdrav,

Pozdravljeni,

na nekem drugem forumu sem že pred tedni postavil podobno vprašanje, vendar žal nisem dobil (nobenega) odgovora, zato bom poskusil še tukaj. Ker sicer nisem pogosto prisoten na forumih, se opravičujem, če pošiljam moje vprašanje kot odgovor na soncnica32. Pri primeru, ki ga bom omenil, mi ni čisto jasno ali gre za depresijo ali drugačno stisko, zanimajo pa me tudi nekonvencionalni načini zdravljenja in preprečevanja osebnih stisk. Morda le redna telesna aktivnost – osebno sem mnenja, da telesna aktivnost (šport, pa tudi čisto običajno delo na vrtu), pomaga preprečevati čustvene stiske, morda tudi depresijo:

1) Znančeva hčerka, srednješolka, išče izhod v samopoškodbah (vreznine na njenih udih so bile videti pretresljivo). Oblači se v črno (mimogrede – za oblačenje v črno mi je pred leti strokovnjak na tem področju razlagal , da je to znak, da želi imeti oseba mir pred okolico – torej, da ne želi vdorov v svoj osebni prostor, kar se mi zdi smiselno, če se spomnim le na pogrebe). Ali so lahko takšne samopoškodbe in njen način oblačenja znak, da je punca v depresiji in se lahko uporabi pomoč kot se sicer pri depresiji ali je pristop za samopoškodbe drugačen?

2) Kot sem že navedel, me zanimajo alternativne (nekonvencionalne) rešitve osebnih stisk. Prosim za iskreno mnenje vas kot strokovnjaka na področju psihoterapije ali poznate konkretne rezultate nekaterih nekonvencionalnih rešitev proti čustvenim stiskam.

Hvala lepa.

Pozdravljeni,

hvala za vaše sporočilo.

Kaj imate v mislih z nekonvecionalnimi (alternativnimi) rešitvami? Imate idejo kakšno pomoč bi ji lahko nudili?

S prijaznimi pozdravi,