Ta forum mi je po tematiki najbližji. Pišem zaradi poteka poroda moje partnerke, ki je rodila v začetku tega meseca, vendar sem šele po nekaj dneh lahko zbral misli in uredil dogodke, ki so se nam pripetili.

No pa da preidem na bistvo, popadki so se začeli okrog polnoči, jaz sem se pripravil za odhod v bolnišnico, nato sva skupaj s partnerko merila čas popadkov, ki so bili vse bolj pogosti in so se ponavljali tudi že na tri minute. V bolnišnico sva prispela okrog 1:30, kjer naju je je sprejela dežurna babica in ne zdravnik, odredila da mora partnerka počakati v zeleni sobi, mene pa je poslala domov. Pomembno je vedeti, da je tistega trenutka moja partnerka bila že 8 dni čez predviden rok poroda. Babica je partnerki dejala, da je odprta komaj 1 cm in da naj “prešverca” popadke do jutra, ko bo mogoče zdravnik (ko se zbudi) še kaj dodal…

Vprašanje oziroma kritika se glasi: Mar ni zdravnik tista odgovorna oseba, ki sprejme pacienta v bolnišnico in odredi njegovo hospitalizacijo in mar ni on tista oseba, ki odgovarja za pacienta?

O nadaljnih zapletih poroda najraje ne bi govoril, vendar bom zaradi drugih pacientov, da se bodo začeli zavedati, da ne morejo brezmejno zaupati našim zdravstvenim ustanovam in da bodo bolj previdni v stiku z zdravstvenimi delavci.

No zdravnik je prvi pregled opravil šele okrog 8:00 zjutraj (cca. 8 ur popadkov partnerke) nekaj ur zatem je odredil da se na kapalno dodajo umetni popadki, ki niso povečali odpiranja materničnega vratu, čeprav je njihova jakost na KTG dosegala tudi vrednosti do 100, in čeprav so bili naravni popadki pred tem enako močni. Zdravnik je predrl plodni mehur in plodna voda je bila že turkizno zelene barve, te podatke navajam iz prve roke saj naj bi bil prisostvoval porodu. No po 16 urah poapdkov in popolni izmučenosti moje partnerke in kot je bilo videti tudi otroka pulz je na koncu padal že na 60 utripov na minuto in se s težavo dvigoval se je zdravnik s partnerkino privolitvijo odločil za carski rez.

Povzetek!
Nisem zdravnik, ampak imel bi veliko boljši občutek, če bi partnerko takoj ob prihodu sprejel zdravnik in takoj odredil nadaljne postopke. Sedaj pa se mi pojavlja “100 in 100 kaj pa če bi?” Menim, da je dotični dežurni zdravnik ravnal skrajno neodgovorno oziroma se je igral tako z življenjem moje partnerke, kakor tudi otroka. Še huje iz več primerov znancev, prijateljev in članov družine imam občutek, da je takšno ravnanje oz. neravnanje zdravnikov v času dežurstev bolj pravilo, kot pa praksa.