JE TO MS?
Pozdrav!
Star sem 27 let. Decembra 2013 se mi je dva, tri dni čez noč za 5, 10min tako vrtelo da sem se zbudil.
V letu 2013 sem zacel slabse cutiti na manjsem delu levega palca na nogi. Danes slabše čutim še palec na desni roki in mezinec na levi roki ter palec na desni nogi. Kot bi imel nekaj cez, nogavico ali rokavico.
Od februarja 2014 sploh ne morem spat npr. od 22 do 07h. Ampak se prebudim okoli 2h in potem bedim do 5h. Nato morda v manjsih presledkih zaspim, ceprav so oci ogromno zaspane.
Cez dan noge postanejo težke oz. kot bi mi nekdo jih napihnil takšen je občutek.
Kdaj se zgodi tudi da se me cez dan maalo vrti za kaksnih 10 minut.
In velikokrat se cez dan mi pojavi nemir v meni alitesnoba ali nemir oz. neka mesanica obojega. Čeprav trenutno nimam problemov takšnih da bi se počutil tako.
Čez dan zasledim tudi mravljince v rokah in nogah ter ko se ustrasim cesa zacutim manjšo pekočo bolečino v rokah, nogah. Ali pa je takšna bolečina kar tako čez dan za par sekund.
Ima kdo podobne težave?
Lahko to povežem z MS?
Meseca oktobra sem odšel k nevrologinji. Dala mi je izvid in dve napotnici. Za Ultrazvok vratnih zil ki sem ga ze opravil in ni nic narobe. Ter za magnetno resonanco glave kar še čakam. Mislim da pridem na vrsto februarja 2015.
Ima kdo kakšen predlog kaj naj naredim?
Zadnji čas – cca 5 mesecev mravljincev ninam več, konic prstov na desni roki (palec, in malo sredinec) ter konice palcev na obeh nogah čutim malce slabše enako kot prej. Vrtoglavice ponoči nimam. A utripanje možgan še čutim kdaj pa kdaj čez dan. Otrujenosti ni več toliko. A zadnje dni me je spet pričelo malce pikati zjutraj na podplatih in ko prvič po spancu stopim na noge. zadnji teden sem malo boljše spal – brez dormicuma (od 23, 24 do cca 4, 5h zjutraj). A se mi zdi da se že malce slabša.
UZ vratnih žil BP.
Okulist BP.
MR glave imam v četrtek.
Slikali so mi celotno hrbtenico in ugotovili:
Poudarjena vratna lordoza.
Višine vratnih segmentov in medvretenčnih prostorov so v mejah normalnega.
Manjša S deviacija torakalne hrbtenice.
Zravnana lumbalna lordoza.
Manjša spondiloza praktično vseh torakalnih ter zgornjih dveh lumbalnih segmentov. Manjša hondroza L1-L3.
Struktura aksialnega skeleta je v mejah normalnega.
Statične in manjše degenerativnebspremembe so opisane na mestih.
PROSIM ZA POMOČ
Spoštovani,
navedene težave so precej nespecifične in bi jih samo v tej obliki ob morebitnem normalnem izvidu nevrološkega pregleda težko povezali z multiplo sklerozo in tudi sicer z nevrološko boleznijo. Včasih se sicer določene bolezni lahko v začetku kažejo z nespecifičnimi simptomi, vendar je to redko.
Možno je tudi, da gre za težave bolj psihološke narave, ki se lahko kažejo s telesnimi simptomi. Vsekakor bo nekaj odgovorov dalo že slikanje z magnetno resonanco.
Lepo pozdravljeni,
Gregor Brecl Jakob
Pozdravljeni,
ker imam izjemno podobne težave, s tem, da je moj MR glave pokazal “manjše hiperintenzivno žarišče demielinizacije frontalno desno”, pri čemer na termin pri nevrologu še čakam (vsak dan pa slabše čutim prste na nogah in stopala, mravljinčenja v dlaneh in stopalih so najhujša ponoči) me zanima:
– ali je možno, da gre za MS, čeravno iz izvida ni razvidno, da bi bile prisotne lezije?
– za avtorja te teme pa: bi me zelo zanimalo, kaj je vam pokazal MR glave?
Hvala obema že vnaprej!
Taja
Pozdravljeni,
z opisom spremembe na MRI glave, kot so ga zapisali v izvidu, težko sodimo o morebitnem vzroku najdbe. Nekaj bi k ustreznemu razmisleku o možnih vzrokih pripomogel podatek o vaši starosti in o težavah, zaradi katerih ste bili napoteni na MRI glave. Vsaka takšna sprememba seveda ne pomeni takoj diagnoze multiple skleroze, jo je pa seveda v luči celotne zgodbe najverjetneje smiselno nekoliko bolj opredeliti.
Lep pozdrav,
Gregor Brecl Jakob, dr. med.
Spoštovani.
Tudi mene zanima nekaj podobnega. 14 dni že čutim odrevenelost desne roke in noge ter vrtoglavico. Vmes so občasna izboljšanja,ko ne čutim ne odrevenelosti in ne vrtoglavice. Mr glave je pokazal na suspekt na hiperintenzivno žarišče frontalno levo,nevrologinja pa je ocenila,da je vse skupaj brez posebnosti.
Občasno mi tudi dreveni v hrbtenici,čutim tudi bolečino in pritisk.Toliko bolj pride do izraza,ker dvigujem otroka,kar mi je napor.Občasno imam tudi slabo kontrolo nad premikanjem glave.
Ali menite,da bi morala v tej fazi še počakati ali narediti dodatne preiskave? Če ja,kakšne, na primer MR hrbtenice? Bi utegnili vsi ti znaki sovpadati z začetkom bolezni MS in kaj v bistvu sploh pomeni diagnoza magnetne resonance (suspekt/diskretno žarišče dem
dem.demi.)?
Sicer sem stara 27 let,pred tem vse ok,nobenih resnih simptomov.
Hvala za odgovor.
Glede na to, da vam je nevrologinja podala oceno da je vaše stanje brez posebnosti, vas prosim, da za splošno zdravstveno mnenje povprašate našega družinskega zdravnika dr. Rebolja na forumu Urgenca.
Hvala.
Pozdravljeni,
stara sem 31 let in načeloma zdrava. Že 4 leta se “borim” z lažjo obliko depresije. Nimam nobenih zdravil, pomagam si s homeopatijo in avtogeni treningom. Pred dvema dnevoma so se mi po telovadbi pojavili mravljinci v nogah in rokah, močno zbadanje ki se ponoči umiri. Lani v začetku leta sem bila na CT glave in slikanju vratnih žil- vse BP. Ali je mogoče, da so vsa ta zbadanja, mravljinčenje in tresenje posledica psiholoških motenj ali so zelo tipičen znak MS?
Pozdravljeni,
če je CT glave in slikanje vratnih žil pokazalo, da je vse BP, potem je sedaj toliko težje govoriti o postavljanju diagnoze preko foruma. Znaki, ki jih opisujete lahko pomenijo marsikaj, tudi bolniki z MS poročajo o njih, so pa izkušnje in pogovori z ljudmi pokazali, da takrat, ko nam ni najbolje v naši koži, tako kot sedaj vi pravite zase, vsako malenkost vidimo kot del problema in nas postane strah, kaj vse se skriva za tem.
Opazujte, kdaj se vam to dogaja, kaj so zunanje (družba ljudi, napor, stres, prepiri, utrujenost, nemir, slabo fizično počutje…) in notranje (negativne slabe misli, premlevanje, strahovi, občutki krivde, jeza, nemoč…) okoliščine, ki so povezane s tresenjem in mravljinčenjem.
V nadaljevanju objavljam nekaj izbranih vsebin.
Tipični znaki MS
Tipični simptomi, ki se pojavijo pri zagonu, vključujejo izgubo vida, dvojni vid, slabotnost, nestabilnost in motnje pri kontinenci; pojavi se lahko tudi več simptomov skupaj, na primer negotovost v nogah in motnje pri mokrenju. Nekatere druge bolezenske znake, utrujenost ali bolečino, je težje kategorizirati, ker se ne pojavijo iznenada ali pa vztrajajo dlje časa.
vir: http://www.zdruzenje-ms.si/dobro-je-vedeti-o-ms/
Najpogostejši simptomi, ki jih občutijo bolniki z multiplo sklerozo, so:
• utrujenost,
• depresija,
• vrtoglavica ali omotica,
• občutljivost na toploto,
• občutek »električnega sunka« navzdol po hrbtenici ob sklanjanju glave (Lhermittov
znak),
• odrevenelost, mravljinčenje,
• mišični krči in bolečine v mišicah,
• nepravilno delovanje sečnega mehurja,
• zaprtost ali uhajanje blata,
• spolne motnje,
• motnje govora,
• motnje požiranja,
• motnje vida (dvojna slika, neoster vid),
• motnje sluha,
• bolečine v očesu,
• šibkost,
• motnje spomina in logičnega mišljenja.
vir: http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/VI-52.pdf
Najpogostejši znaki, ki se jih ugotavlja pri bolnikih z multiplo sklerozo, so:
• tresenje rok ob začetku hotenega giba,
• zmanjšano zaznavanje bolečine, vibracij ali lege okončin,
• zmanjšana mišična moč,
• spastičnost, neustrezni refleksi (hiperrefleksija),
• motnje ravnotežja in koordinacije,
• zmanjšana ostrina vida, zmanjšano zaznavanje rdeče barve, neusklajeno gibanje očesnih
zrkel,
• nehoteno trzanje oči (nistagmus)
Simptomi
Simptomi so različni in odvisni od področij osrednjega živčnega sestava, ki jih je prizadela demielinizacija:
– senzorični simptomi (spremembe občutkov) so posledica demielinizacije v živčnih poteh, ki prenašajo v možgane občutke: motnje vida, odrevenelost, mravljinčenje, impotenca, omotičnost, vrtoglavica, motnje spomina in logičnega mišljenja
– motorični simptomi (spremembe v delovanju mišic) so posledica demielinizacije v živčnih poteh, ki prenašajo signale v mišice: mišična oslabelost, okornost, težave pri hoji in vzdrževanju ravnotežja, nehoteno hitro premikanje oči, tresenje, nerazločen govor, motnje s črevesjem in mehurjem, neobičajna utrujenost.
Multipla skleroza je nepredvidljiva bolezen in ima različen potek, ki se od posameznika do posameznika razlikuje. Nekateri živijo mesece in leta z določenimi simptomi brez poslabšanj, pri drugih pa se simptomi stopnjujejo do hude invalidnosti. Izbruh bolezni se lahko pojavi sam od sebe ali ga sproži okužba.
vir: http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1676
Postavitev diagnoze
Zaenkrat še nimamo preprostega in specifičnega testa za postavitev diagnoze. Značilni simptomi in znaki se potrdijo z več testi in postopki, kot so:
– nevrološki pregled (pregled delovanja živčevja),
– analiza cerebrospinalne tekočine, ki jo dobimo z lumbalno punkcijo (značilno je povišano število levkocitov in beljakovin),
– magnetno resonančno slikanje, s katerim ugotovimo predele možganov, ki so izgubili mielin,
– evocirani potenciali, pri katerih merimo reakcijo osrednjega živčnega sestava na specifično stimulacijo.
vir: http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1676
Diagnostciranje – Kako bo zdravnik poskušal ugotoviti, ali imate MS?
Zdravnik bo najprej podrobno zabeležil vašo anamnezo, vključno z vsemi preteklimi in sedanjimi težavami, vsemi podatki o bolezni v družini, o krajih, kjer ste živeli ali ste jih obiskali, o uporabi opojnih sredstev (alkohol, droge in kadilske navade) ter o vseh zdravilih, ki jih jemljete. S pomočjo podrobnih vprašanj lahko zdravnik ugotovi, ali ste kdaj že imeli kakršnekoli druge simptome – ne glede na to, kako moteči so bili in kako dolgo so trajali in ki bi lahko predstavljali aktivnost, povezano z MS.
Zdravnik bo opravil nevrološki pregled, da bi poskušal odkriti znake, ki bi lahko razložili simptome, ki jih doživljate, ali ki nakazujejo aktivnost bolezni, na katero sploh niste bili pozorni. Pregled oči z oftalmoskopom lahko razkrije prisotnost poškodb vidnega živca. Pri MS je bled vidni živec pogosto znak zgodnjih poškodb, tudi če oseba ne poroča o preteklih ali trenutnih simptomih, povezanih z vidom. Zdravnik bo preveril tudi ostrino vida in iskal znake dvojnega vida (diplopija) ali nekoordiniranega gibanja oči.
Zdravnik bo preiskal morebitne znake šibkosti, tako da se boste morali upreti sili pri potisku ali potegu vaših rok in nog. Morebiti boste morali tudi stisniti zdravnikovo roko z vso močjo. Vašo koordinacijo bodo preizkušali na številne načine, vključno s preizkusom prst-nos, kjer se boste morali hitro dotakniti nosu s prstom z odprtimi in nato z zaprtimi očmi, ter s preizkusom peta-koleno, kjer boste morali premikati peto vzdolž golenice druge noge. Vaše ravnotežje bo ocenjeno tako, da boste morali izvesti različne naloge, vključno s hojo po petah in nato po prstih, s hojo peta-prsti (hoja, kjer peto ene noge postavite točno pred prste druge noge) in stanje na mestu z zaprtimi očmi.
Na veliko načinov bodo preizkusili tudi spremembe v zaznavah. Zdravnik bo poskušal ugotoviti, ali lahko z zaprtimi očmi določite, kje v prostoru so vaši deli telesa (npr., prsti na rokah in nogah) (občutek za položaj). Čut za vibracijo se preveri z vibrirajočimi glasbenimi vilicami, ki se postavijo na različne dela vašega telesa. Uporabi se lahko tudi (nežen) vbod z iglo, s katerimi se ocenjuje občutljivost kože. Na žalost pa se veliko sprememb v zaznavi, ki jih doživljajo osebe z MS, kot je odrevenelost, bolečine, ščemenje, ne more opaziti ali objektivno izmeriti pri pregledu, zato so nekateri zdravniki te neprijetne simptome zanemarjali ali smatrali za nepomembne.
Zdravnik bo ocenil tudi reflekse različnih delov telesa. Neenakost refleksov na obeh straneh telesa je znak abnormalnega refleksa. Izostanek refleksov, predvsem v predelu trebuha, je tudi pogost znak pri MS, čeprav je to lahko povezano tudi z drugimi vzroki kot sta debelost ali večkratne nosečnosti. Babinskijev refleks, pogost znak pri MS, jasno nakazuje motnje motoričnih živčnih poti. Ta refleks se sproži, ko zdravnik potegne predmet s topo konico po zunanjem loku podplata od pete do mezinca. Namesto normalnega upogiba prstov navzdol pride do nenormalnega odziva, kjer se palec upogne navzgor, drugi prsti pa se razširijo navzven.
Lhermittov znak, težava, ki jo osebe z MS pogosto opisujejo, se tudi lahko uporabi za postavitev diagnoze MS. Ta nevrološki pojav se izzove z nagibom glave naprej, kar povzroči nenormalen občutek potovanja elektrike po hrbtenici navzdol ali po okončinah. Čeprav je simptom subjektiven, se lahko Lhermittov znak uporabi za potrditev drugega območja pojava MS v OŽS, zato se ga pri oceni bolnikov za MS rutinsko uporablja.
Pri nekaterih osebah za diagnozo ni potrebno opraviti nobenih drugih preizkusov poleg anamneze in nevrološkega pregleda. Če lahko zdravnik odkrije dokaze za več lezij v OŽS, ki so se pojavile ob različnih časih in za katere ni druge verjetne razlage, se lahko diagnoza postavi brez drugih preiskav. Vendar se večina zdravnikov ne zanaša le na tovrstne preglede in večina jih opravi še vsaj eno drugo preiskavo za potrditev diagnoze. To velja zlasti takrat, kadar anamneza in pregled ne podata dokončnih dokazov za več kot eno lezijo na možganih in hrbtenjači. Najpogostejša preiskava je MR možganov, ki je abnormalna pri 90 do 95 odstotkih oseb z dokončno diagnozo MS.
Koristna je lahko tudi MR hrbtenjače, vendar rezultat ni tako pogosto pozitiven kot pri MR možganov. Pred razvojem MR tehnike so uporabljali posebno rentgensko slikanje, znano kot CT ali CAT sken (računalniška aksialna tomografija), s katero so odkrivali prisotnost lezij. Vendar MR, ki je varnejša in natančnejša kot katerakoli rentgenska tehnika, poda boljše dokaze lezij na beli možganovini v OŽS.
Za potrditev diagnoze MS se pogosto uporablja še drugi preiskava – test VEP (test vidnih izvabljenih potencialov). Ta test, ki meri hitrost in učinkovitost mielinskega prevajanja v vidnem živčevju, je abnormalen pri okoli 90 odstotkih oseb z MS. Test VEP je uporaben predvsem pri potrditvi diagnoze, ker lahko pokaže asimptomatsko lezijo na vidnem živčevju, ki je drugače ne bi zaznali. Podobno kot MR je tudi ta test neinvaziven in neboleč.
V nekaterih primerih priporočajo tudi lumbalno punkcijo (pregled likvorja). S tem testom se odvzame cerebrospinalni likvor (tekočina, ki obdaja hrbtenjačo in možgane) za kemično analizo. Zdravnik išče (1) povišanje ravni IgG (imunoglobulin G, proteinska frakcija gama globulina) in druge proteine, ki so pokazatelji nekaterih abnormalnosti v imunskem sistemu, ter (2) prisotnost specifičnega IgG, ki se pojavlja v likvorju v obliki oligoklonalnih trakov. Nobeden ni značilen samo za MS, zato je lumbalna punkcija v prvi vrsti koristna za potrditev diagnoze MS. Ker je lumbalna punkcija nekoliko neprijetna, se ne izvaja tako pogosto kot MR ali izvabljeni potenciali. Vendar je eden od najpomembnejših razlogov za izvajanje diagnostičnih preiskav potrditev, da se katera druga bolezen ne obnaša kot MS.
Torej, na voljo so številni diagnostični postopki, s katerimi lahko potrdimo diagnozo za MS, kadar zanjo ni zadostnih dokazov iz anamneze in kliničnega pregleda. Na primer, če oseba razvije optični nevritis in se čez tri mesece na možganski MR pokaže nova lezija, se diagnoza lahko postavi, saj ima zdravnik dokaz dveh lezij, ki sta se pojavili ob različnih časih in na različnih mestih OŽS. Ne gre pozabiti, da se diagnoze MS ne da postaviti samo na podlagi teh testov, saj je MS le eno od obolenj, ki ima takšne znake. Vaša anamneza, simptomi in znaki demielinizacije v OŽS, ki jih z zdravnikom strneta skupaj, so najjasnejši dokaz za diagnozo MS.
vir: http://mscenter.si/multipla_skleroza/znakisimptomi/%5B/i%5D
Vsekakor bi vam priporočila, da v kolikor prepoznavate težave, skupaj z osebnim zdravnikom to preverite, greste na preiskave…., da boste mirni. Če se vam potrdi karkoli, se oglasite, bomo še kaj rekli na to in vam stali ob strani.
Pri diagnosticiranju pa vam žal naš zdravnik težko pomaga. Hvala za razumevanje.
to me zelo spominja na moj primer pred 12 leti. začelo se je z nenadno vrtoglavico še v postelji, ko sem se zbudil. in raznorazni simptomi, ki jih omenjaš. bil sem na vseh preiskavah, ki jih naštevaš. zdravniki tega ne vedo. 5 let sem rabil, da sem odkril vzrok: aditivi E250 & co (nitriti, nitrati), ki so v vseh konzerviranih mesninah. odkar klobas, hrenovk, paštet ipd. ne jem več, se počutim normalno, prej pa sem mislil, da bo z mano konec. če poješ veliko teh stvari, jih poskusi ukinit vsaj za 2, 3 tedne, da vidiš, ali je bolje.
Pozdravljeni .!
Prosim mi lahko kdo pomaga .?
Namrec imam naslednje tezave :
V mesecu juniju se mi kar naenkrat pojavile tezave. Čes noč se mi je pojavila utrujenost, slabo pocutje in zbadanje ter neko trganje v nogah. Ki so bila stalno prosotna ces dan. Slabse sem se pocutil tudi ob vrocih dnevih. Oblivala me je tudi vrocica.Tezave so trajale en mesec lotem so se umirile popovnoma. Sedaj pa so se mi v mesecu agvgustu ponovile. In se spet slabo pocutim brez eneregije mravlincenje v noga . Ko dljecasa sedim se mi pojavi neka napetost v medenici.
Blazno me skrbi da je to MS .?
Opravil sem krvno sliko 3x use bres problema, uzeli so mi tudi protitelesa za klopno boreljiozo tudi use brez problema, delovanje ščitnice ok .
Bil sem tudi pri bioenergetiku , ki mi je dejal da so to le posledoce stresa samo se vedno nisem pomirjen ker me blazno skrbi ta MS.Tako da c
mi lahko nekdo malo opise to bolezen in ce so lahko moji znaki povezani stem .?
Nrec prebiral sem na internetu in sem se nasel v tek bolezni.
Hvala za usak nasvet odgovor.
Lp Miha