Je to motnja hranjenja?
Ali je to znak motnje hranjenja, da ko pridem v hotel na dopust in je tam ogromno dobre hrane, bistveno več kot doma in že če pojem od vsakega samo nekaj malega, imam nabito poln želodec. In to se ponovi pri naslednjih obrokih… Ko pridem domov, pa tehtnica pokaže 2 kg več kot sem imel ob odhodu na dopust… Doma se nikoli tako ne prenajedam, vedno pazim na količino. Da, res zdravo je hoditi na dopuste (sarkazem na vse te reklame, ki promovirajo zdravost dopustov – za lastnike počitniških kapacitet 😀 ).
Pozdravljeni,
čisto razumem vašo stisko, saj je obilica prelepe pisane in lepo dekorirane hrane na dopustu lahko “tiranija izbire” (kot je sicer naslov knjige o pretirani izbiri v tem času, sploh v zahodnem svetu). Človek se pogosto težko odloči le za omejeno izbiro, ki bi ga nahranila in mu ne bi obremenila prebavil. Kar dosti bi se jih podpisalo pod vaše pismo, da so izbire na počitnicah, če so samopostrežni obroki, prava nadloga.
Moram pa reči, da tu ne gre za motnjo hranjenja, ko gre za bolj “redno” in dolgotrajno preokupiranost in “nezdrav” odnos do hrane v smislu stradanja ali/in prenajedanja in/ali bruhanja oz. jemanja odvajal. Bolj za motnjo prehranjevanja.
Kako si pomagati? Morda poskusite tako, da si večkrat prigovarjate (kot malemu otroku, prijazno a odločno), zakaj je dobro, da pojeste manj (vrst hrane in količinsko) in da ne boste nasedli lakomnosti tega, da bi človek “kar vse poskusil” – ker nas potem tako raznolika hrana obremenjuje, se težje prebavlja in nas tudi poleni v nadaljevanju dneva. Večkrat se pred takimi skušnjavami spomnite, kako vam je bilo (ko ste spustili vse zavore) in se prej odločite, kaj boste jedli. Poskusite se omejiti na kaj podobnega, kar jeste doma ali le na 2 – 3 vrste hrane poleg kruha, ne pa vse po vrsti.
Nemalokrat je tudi videz edini mamljiv, saj taka hrana vsebuje veliko sladkorja, prečiščenih ogljikovih hidratov ali pa je le lepih barv, brez pravega okusa…
Moram še dodati misel na vaš šaljiv zaključek: seveda so reklame narejene tako, da nam nekaj prodajo, zamolčijo pa nam skrite pasti ali se – kot pogosto pri nakupih – “hudič skriva v podrobnostih”. Prav gotovo gre za to, da želijo tisti, ki živijo od turizma, zaslužiti s tem, da mi hodimo na dopust in tu, namesto da bi nas spodbujali k zmernosti, nam prodajajo iluzijo naslade ob pretirani izbiri, ki jo ne rabimo – ampak oči govorijo in komandirajo po svoje.
Če drugega ne pomaga, izberite počitnice, kjer ni take izbire obrokov – da lahko dobite le gotovo zajtrk, menijsko kosilo ali večerjo, sicer pa si kaj malega nesite s sabo oz. dokupite. Pa ne mi stokat, da to potem niso več počitnice;).
Ker tudi stokanje s polnim želodcem, ko nič ne morete uro ali dve po obroku, niso ravno užitka polne počitnice, ampak pravo mučenje prebavil, za katero izveste ceno šele po vrnitvi domov, ko stopite na tehtnico (no, pa vmes vsakodnevno, ko se vam nič ne da;).