Pozdravljene!

Moja zgodba pa se začne tako.

Lansko leto sem spoznala fanta, ki je od mene starejši16 let, vse lepo in prav, v meni je vzbudil res nekaj neverjetnega neprestano je bil prijazen, neprestano mi je dajal komplimente, že v tisto smer ko se vprašaš, ali je res ker tako pretirava. In tako po dveh mesecih najine zveze sem se preselila iz domačega kraja, 100 km daleč starn k njemu, bil je ultimat al grme dol al ne bova skupaj, res mi ej bil všeč in sem šla. Zveza je dva mesca trajala super, potem pa se je začelo, jaz sem bila v mladosti zlorabljena od strica in sem imela ogromne težave in jih imam še zdaj s samozavestjo in vsem podobno. Fantu sem se zlagala o moji preteklosti glede fantov, povedala sem dva premalo, ker nisem hotela in sem trpela zaradi tega, povedala sem da sem spolno zlorabljena. Konec avgusta sem fantu povedala za vse fante, ker me je preganjala vest in takrat se je začelo, njegov izbruh, da sem manipulantka, lažnivka, provokator, psihično motena oseba, ker sem se banalno stavr zlaglaa, kar ga sploh nima za zanimat kaj sem delala preden sem nega spoznala.
Bila sem popolnoma na tleh iz dneva v dan se je name kregal, šla sem k terapvetu, in v zavod za spolne zlorablene osebe, podredial sem se mu, verjela sem da sem manipulant, da sem hudič, provokatro, ko sem prišla privč k psihologu, sem mu rekla da sem tja pršla zato k sem živ hudič da lažem, manipuleram itd…. vse od spetmbra naprej je moj fant name kregal, govoru kako moram znjeu delat, da sem motema, sam sem pes lažnivi, bila sem pootlačena, doma sem povedala vsem da sem spolno zlorablena bila, da se ukvarjam stem da nekatere stvari prebolim, fant mi v to smer ni nič pomagal, čeprav še zdaj pravi, da mi je skos pomagal itd, da me živi in nevem kaj.
Nikamor ne hodim, bil ej lubosumen na vsazga, zamenjuala sem številko, mail, nimam kontakta od nbenga, razn par prjatlov. kuham, perem, pospravlam, sem njegov opomnik itd, ampak seveda ne dajem nič, on me živi in v zameno želi zribano stanovanje, pridte pogledat v nulo je zribano, potem enkrat on enako vlaga v gospodinstva kot jaz skos je nekaj, neprestano jaz to jaz tist, mi prinese ključ v službo, če bom šla prej domov, ker imava samo enega, in grem jaz v trgovino in ej narobe zakaj mi je mroal ključ prinesti,akaj nisme šla domov in podobno, neprestano se z mano pogovarja kot da sem 5 letna mula, ki nič ne naredi prov, komandira me neprestano. On ima vedno prov, jaz moramutihnit, jaz sem lažem, on ni tak, če mu pvoem o čustvih, ne more 5 minut mene poslušat, da mu povem občutke, psihiično in fizičino je nasilen do mene in potem pravi da je iz obuba, pravi kako me ima rad, zatem ko se umiri, čez dve uri je isto. Potem začne govorit a te tepem a manipuler, a te maltratira, neprestano, zmešal se mi bo, ampak en morem stran, ne znam, bojim se trpelnja, včeraj je bil psiholog kar šokiran. posušila se bom.
In potem obrne vse tako kot da sem jaz kriva, da imam jaz to mejno motnjo, in potem res začnem mislt da sem motena, sam nisem, pravi mi skos da iam velek probleme. Potem mi začne govrt a s ežrtev delaš, se delaš žrtvijo a si žrtu, ti maš mene rada, jaz sem pa tako grd, prov psihično se psravla name. In potem njegov oče, sveti oče, ki ima vse prav, tako kot oče reče tako fant dela, nek večer me je zvečer prišel iskat in smo s fantom šli na ksupni pogovr in mi je oče razlagal kaj je partnerska zveza in kakšen ej njegov sin da je zakomliciran, in da je naše mišljenej klošarko in da moj oče ki ne vidi da jokam že pol leta je slab itd itd…. a sam gospod ne ve, da nejgov sin jokal v moji rokah zaradi nega, fant joka zaradi svojga očeta, ker zanga ni bil nikol dober, in potem rečem veš fant moj jokaš zaradi očeta ne zaradi mene, ko pač ona začen joka govori o očetu kako ni hotel z nemu na pjačo in joka k vidra kako se je z nemu obnašal in ko mu to povem znori upije, še to z glavo se touče v steno , v vrata, moje roke grab in se touče, sam se touče nori, meen za vrat grab, po postli meče, neprestano, ampak še kar en vidi da nima problema z mano ampak z očetom ali pa sem jaz za odstrel. In potem ko sem poslušala njegovega očeta o njegovi popolnosti si misliš pa kdo mi pere možgane, poglejte svojo ženo, včasih si mislim, da fant se tko z mano pogovarja kot se je oče z nemu ali z njegovo mami, mai je pa vsa tiha, zelo dobr človek ampak potlačen. Reeeees nevem kaj res, imama ga radfa, zdi se mi da nimam motnje, pravi mi psoholg, prjatli duma, ampak en morem strah me je fanta, niamm izpita za vato, vskaič ko hočem stran se začne tepst nori, se spravla name, upije, njegov olče je stvei, nič en dela narobe, ampak ne vidi pa tega da njegov oče ni tok sveti, ljudje v okolici nimajo lepih besed za povedat o njemu niti enga še nisem slišala on ga kuje v enebsa kot da bi rad postal kot on, res nevem, pomagajte mi prosim….
Še fant sam mi je govoru da imam mejno motnjo,. sej ne pamtn človek ampak moj bog:(((((((((( nevem kaj naj storim, povejte mi vi…..na hitro sem use napisala seveda je še veliko več vsega. res sem slabo…….

ko je on jokal sem bila skos ob njem, zdaj pravi da sem bila arogantna, da nič en naredim prav, da sem upila nanga ko je bil pibek, da sem ko od uvseh stran spravla, da je zarad tega slabši, ampak jaz sem pustial vse za sabo. vse zamenala in zdja govori obratno, da nič ne naredim zanag, da on z mano dela kot v rokavicah nevem no kot da bi živela jaz v svetu namišlenem in je vse kar rečem laž….:(((

hvala vam za pomo

Ženska ti moraš nujno stran od tega nasilneža. S teboj ni nič narobe, z njim je, tip je psihopat. Haloo, zaradi take banalnosti ker si mu povedala za fantese znaša nad tabo in ti govori da si lažnjivi pes in se spravlja nad tabo?! Hkrati ti nikamor ne pusti je ljubosumen in nič ne smeš, nadzor ima nad tabo.. ne smeš imet prijateljev?? (ženska to so že resni dokazi, da je tip živi obup in bedak)!

S teboj je samo to narobe, da si se v prvi vrsti sputila v razmerje s takim bedakom.
Tako je, kakor se je oče obnašal do njega in mame (za katero praviš da je vsa tiha …) se sedaj fant obnaša do tebe. On je te vzorce iz družine povzel in se sedaj znaša nad tabo, ker se lahko, ker mu dopustiš.
Ti pa imaš o sebi verjetno slabo mnenje zaradi zlorabe v mladosti (nisi ti kriva!!!) in zato dopustiš, da se znaša nekdo nad tabo.
Si takorekoč magnet za slabe tipe zaradi slabega otroštva in prosim najdi si terapevta da daš te zlorabe ven in da se začneš ceniti, da ne boš vedno privlačila slabe tipe v svoje življenje. Očitno misliš, da nisi vredna več, zato pa dopustiš takšno ravnanje…

V njegovi družini je bil očitno foter glavni, zdaj pa tip misli, da mora biti še on, ženska pa vsa tiha. Ampak to ni veza in to ni prav! In ti se mu moraš upreti, drugače bo celo življenne manipuliral s tabo ti se pa boš res posušila (tako kot se je njegova mama).
Vzorci se prenašajo kot vidiš.
Ti si imela slabo otroštvo, se počutiš manjvredno zardi zlorab, zato si očitno privlačila nekoga takšnega da se spravlja nad tabo, on pa je očitno živel v družini kjer je ženska vredna nič in je rabil eno takšno, da mu pusti, da se nad njo znaša.

Ne ne bo to dobro zate, res, reši se ga čimprej, drugače te bo UNIČIL čist! Glede na prebrano meni deluje resen psiho.
Si predstavljaš da bi imela otroke s takim? Saj bi jim življenje čisto uničila, sebi pa tudi, na koncu bi se vsi ti vzorci prenesli še na njih in bi še oni bili taki … uničeni!

Preberi si kakšno knjigo, tukaj gor omenjajo Ne stopaj več po prstih, Formule ljubezni (da boš videla kako naj zgleda normalna veza), Ženske ki ljubijo moške in moški ki jih sovražijo… (glede nasilja…)

Res, poskušaj se čimprej rešiti tega psihopata, ker če je kdo moten je to on in naj te v nasprotno ne prepriča nikoli!

Pozdravljena Smile!

Bi se strinjala z tistim, kar je napisano nad menoj in žal mi je zate, da si dobila takšnega čudaka. Namreč dekle, ti moraš dati te zlorabe ven in čim se boš začela spoštovati in verjeti, da si vredna več, v tvoje življenje ne bodo več hodili takšni slabiči.
Že po defultu veš, da če nekdo najprej daje komplimente, potem se pa vse obrne in ti teži zaradi bednih stvari, s teboj manipulira, ti nič ne pusti, te tlači na tla, ponižuje, je še nasilen povrhu, potem z njim ni najbolj vse ok. Vso srečo in še to, preberi kakšne knjige, upam tudi da ti psiholog pomaga, da obš pridobila na samozavesti. In takrat ko boš, ti ne bo več problema razumeti, da si zaslužiš več za življenje, ne pa da si ga uničiš s takšnim kot je on. (ki je imel tudi očitno probleme doma)
Vedno je izhod, če le ni strahu.
Srečno.

Punca, bejzi iz te veze in se posveti sebi, da se nikoli vec ne ujames v kaj podobnega.

Močno se strinjam z vsem povedanim od sogovornikov pred menoj. Čimprej ukrepaj in čimprej zbeži. O tem se s partnerjem nima nobenega smisla več pogovarjati. Pri tem pa bi ti svetovala, da pri sebi izdelaš res podroben scenarij kako boš ukrepala, kam boš šla, kako boš naprej živela in na koga se boš lahko naslonila, da boš svojo namero uspešno izpeljala. Ob tem pa nikar ne zanemari strokovne pomoči, ki si jo v tej situaciji močno potrebna. Vsekakor bo težko, vendar tako življenje nikamor ne pelje. Kot vsak v podobni situaciji, boš tudi ti na kocu gotovila: SPLAČALO SE JE. Vso srtečo ti želim. Lp

Pozdravljena Smile!
Tudi moj nasvet bi bil – čimprej stran. Vem, da si trenutno precej zmedena od vsega in da dvomiš tudi vase in v to kar čutiš in doživljaš, vendar že tisto malo, kar si opisala, kaže na to, da je s tvojim partnerjem nekaj hudo narobe . Ne glede na to, koliko se počutiš kriva ali odgovorna za njegovo vedenje ti sama , je način kako reagira in se vede zelo zelo problematičen.

Takšne osebe ponavadi ne vidijo, da je z njimi karkoli narobe, krivci so vedno drugi in zato je zelo verjetno, da med vama ne bo nikoli drugače, kvečjemu slabše.Si pripravljena do konca življenja živeti v takem odnosu? Kaj bo, ko bodo prišli otroci? Jim privoščiš, da živijo v takem peklu? Kljub morebitnem tvojem razmišljanju, da bo potem drugače, se stvari takrat samo še poslabšajo in tvoj morebitni izhod iz te situacije pa postane še bolj nemogoč.

Morda bi bilo dobro,da bi našla kakšnega psihoterapevta, svetovalca, kogarkoli, ki ima dovolj strokovnega znanja ali vsaj dobro mero zdrave pameti, da ti pomaga uvideti, da je to, kar doživljaš huda zloraba. Ena od najbolj tipičnih stvari, ki jih partner, ki ima MOM ( ali kakšen drug podoben problem ) je, da svojo žrtev ( v tem primeru partnerja) povsem izolira od ostalih. Glavni razlog te izolacije je, poleg tega, da mu nobeden ne stoji na poti, da žrtev počasi začne dvomiti vase in svojo percepcijo realnosti in jo lahko na tak način še lažje manipulira.

Če bi imela okoli sebe dovolj (zdravih) ljudi, s katerimi bi se lahko pogovarjala o tem, kar se doma dogaja in bi ti vsak potrdil, da je obnšanje, ki ga doživljaš v bistvu zloraba in hudo moteno…potem bi lahko lažje razmišljala o odnosu v katerem si se znašla in našla rešitve ali vsaj postavila zdrave meje. Tako pa lahko postaneš kot muha v pajkovi mreži , že tako omrežena z njegovimi nitmi, da ne vidiš več niti prsta pred seboj.

Drži se!
GittaAna

O groza saj ne morem verjeti kakšni obstajajo to. Punca res bejži čimprej. Pokliči potem na kakšno društvo za nenasilno komunikacijo, tam so zate in ti bodo svetovali. Je anonimno.

Takšni obstajajo “omojbog”. Ni jih ravno malo naokoli. In ko si notri v njihovem svetu je res zelo, zelo težko izplezati ven. Se pa da 🙂

Težko razložiti, če tega ne poznaš ali ne doživiš.
GittaAna

Meni gre pa že na živce da se tako poudrarja da se težko pride iz nasilnih vez itd itd….
ja saj ni čudno, ker samo slabe zgodbe pridejo na plano! Poznam pa dosti srečnih koncev, ampak tisti pa ne pridejo v novice ah kje…., tja pridejo samo slabe zgodbe, da so ženske ja še bolj v strahu!

A?et seveda je dosti tudi srečniih koncev in lepih družin in zdravih partnerstev. Vendar je to v primeru, da je eden od staršev (ali morda celo oba) alipartner osebnostno moten ali pa ima podobne značajske karakteristike to precej nemogoče.

Za MOM ( in ostale osebnostne motnje) še posebej velja ( tudi med strokovnjaki) da je najboljši “recept” za disfunkcionalno družino ali katastrofo v partnerstvu. To je bolj ali manj že v sami definiciji, kaj osenbnostna motnja sploh je.
GittaAna

Pozdravljeni!

Hvala vam za pisma, že obiskujem terapevta od septembra ampak sem nase pozabila-na žalost, ker sem se ukvarjala z najinimi odnosom, in ker so terapevti dragi jih tudi ne morem prav pogosto obiskovati, v centu za pomoč zlorabljenim puncam pa ti en pomagalo preveč, vsakič ko prideš ti samo ponavljajo, da si žrtev. Ni mi prov lahko, nočem se smilit sama sebi, sem naivna, v soboto sem napisala da nimava prihodnosti in zatem je rekel da mi ne bo oteževal vse lepo in prav…
Ampak zatem sva se dubila še na pogovorum kjer mi je govoril da on ni nasilen, da je najbol nežen, da me je z vso previdnostjo prijel za vrat, da je potem nasledn dan ceu dan jokal, ko sem delala itd, jaz sem pa itak jokala ku vidra kot ponavadi, zatem sem začela spet premišljevat, da sem vsega jaz kriva, obrnil me je, res se nimam rada, dovolj imam tega napisal sem par lepih smsjov, ker mi je bilo res žal in težko, vedla sem nočem imeti take preteklost, on se je za cev sobotni večer izklopil vse do nedele do enih, zatem je napisal da razmišlja in da drugega sedaj ne more izjaviti, lp ip, jaz kr faaak, kako lahko, vćeraj se jokaš potem pa lp in sem se pogovarjala v krogu bližnjih sem rekla dovolj, zvečer mu napisala pridem iskat stvari samo povej kdaj lahko in se naredi kaj zakaj, čemu, spet mi ni nič jasno, sploh mu ne odpišem, in zdaj mi napiše ob 11 zvečer mail 5 strani dolg kako me ljubi in vse najlepše, jaz mu danes popoldne napišem da saj najbrž ne misle da mu bom pisno odpisala da se dubimo pa to, me je spet raznežu in on napiše da je upal da bom in jaz da mu ne bom-pač da bo mojo intimonst spet kazal očetu ko tto vedno dela, in v pismu je pisal da je oče hotel samo dobro, če bi oče hotel samo dobro ko nama je razlagal o zvezi bi reku sine pejt pa uštimi če jo ljubiš ne bi pa se utikvov, če se pa želiš se pa utakneš, če imaš nekoga pod kontrolo se lahko utakneš in če govoriš da je moj oče slab itd, potem najbrž pogovr z nejgovim očetom meni ni pomagal ampak mi zadal še večjo bolečino, kpredvsem zato ker mi klošarsko mislilmo! ker smo pač preprosta družina! no take fore, in ko sem mu ta sms poslaala, spet ni bilo nobenega odgovora nič, jaz imam vse pri nemu, brez usega, brez denarja v tem mestu spim pri prijatlci zato da bom zaslužla še denar, pa da grem lahko dam, ne zanima ga kaj, včeraj mi je pa 5 listov ljubezni napisov res ne razumem, zmedena sem da nekomu pišeš o ljubezni, potem pa niti se ne dubiš znejmu, on ima pa vse pri tebi, vse imam pri nemu,e razumem mi lahko kdo to razloži, ali res ne misle nič al je samo on na svetu, ali kaj :((((((((((((

Hvala vam za odgovore, bomo zborbal, vse smo.

Imate prov res se ne cenim ne znam reč si da sem lepa, ampak upam da bo vse prišlo….

Prosim pomagajte, ker se mi celi dan ni javil, da pridem po stvari, ko se končo je javil sva se s rpijateljico sprehodili do tja, da bi ob 10:00spakirali ampak naju so tam čakali njegovi starši, kateri me niso spsutili notri in niso pustili, da spakiram, sina so zaprli v spalnico, moooojboooog povejte mi ali sem psihopat??? kam naj grem meni se mešaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!!!! kam lahko pokličem? prosim vaaaas! Starši so 37 letnega sina zaprli v spalnico, mene pa starši niso spustili notri??????????????????lepo vas prosim pomagajt emi!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!111 :(((((((((((((((88

Smile, spokaj in pojdi in to takoj.Obrni se na društvo za nenasilno komunikacijo, kjer ti bodo z veseljem pomagali.
Ne razmišljaj prav nič več.Če ne gre drugače, pojdi na csd povej situacijo in dvomim, da tine bo kdo pomagal.V skrajni sili se lahko po pomoč obrneš, na PP , kjer ti lahko nudijo tudi spremstvo da prideš do svojih stvari.
Narobe s tabo je samo to, da se nimaš rada.Ne boj se, ne nasedaj lepim besedam, ampak se ojačaj toliko, da boš dobila svoje stvari nazaj in pojdi stran, kar te nesejo noge.
Če nimaš kam iti, se obrni na zgoraj omenjene situacije, ali kakšno drugo.
Ne nasedaj lepim besedam, ker niso nič drugega, kot izsiljevanje in nekoga, ki je labilen, je v taki situaciji z lepimi besedami zlahka prenesti naokoli.
To kar njegovi straši počno z njim ni tvoja težava, ampak njegova.Ne rešuj njega, ampak sebe, dokler še imaš čas.
Ne vztrajaj v takih odnosih in punca, začni se ceniti in imeti rada.
Gemma

Smile, pozdravljena!

Popolnoma razumem tvojo zmedo v glavi: na eni strani želja po ljubezni, na drugi strani neizmeren strah zaradi poti na katero se podajaš in to brez vsega. Vsi moji predhodniki, vključno z mano, so mnenja, da je s tvojim partnerjem nekaj hudo narobe. Jaz na tvojem mestu niti slučajno ne bi več razmišljala o orgumentih ali še skupaj ali narazen.

Naj ti za ilustracijo navedem: ob stanovanju in novo zgrajeni hiši, sem pred toliko leti z otrokom odšla popolnoma “na kant”. Brez ficka v žepu, saj sem imela veliko kredita za hišo, k sreči pa službo. Četudi te ne bi imela, bi vseeno šla, ker sem se k sreči resno zavedala, da se gre za moje in otrokovo življenje. Taki tipi so popolnoma nepopravljivi. Žal! Zavedala sem se, da sta samo dve poti: življenje ali norišnica. Izbrala sem življenje in za seboj pustila hišo in stanovanje in vse kar je noter ostajalo.

Iz lastnih izkušenj ti govorim, da glede partnerja, tu ne pomaga noben pogovor ali dialog več. Vsa njegova pisanja, ki jih bereš in razgovori z njim, vnašajo v tebe samo dodatno zmedo. Tu žal veljajo samo DEJANJA, pa še ta ne več, ker se ti do sedaj niso izkazala, da ta tudi držijo.

Iz vsega kar si napisala, mislim, da si v hudi življenjski nevarnosti. Tudi meni je vzel otroka in sem mislila, da bom znorela. Zato si najprej poišči zavetje doma pri starših ali v neki varni hiši. Pusti stvari in otroka tam kjer so. Ne ukvarjaj se z mislijo kako boš do tega prišla, ker enostavno ne boš prišla. Samo še bolj se boš onesposobila. S pomočjo ljudi se takoj poveži s policijo in CSD. Vendar se zavedaj, da tudi to je le služba in nič drugega, zato moraš v prvi vrsti računati nase in na pozitivno pomoč bližnjih. Šele iz varnega zavetišča oziroma varnega zavetja in le ob pomoči drugih, boš lahko ukrepala. Hitrih rešitev tu ni. Najprej se moraš sama umiriti in počutiti toliko varna, da boš lahko ukrepala. Zato nujno potrebuješ širšo pomoč. Dopusti si biti brez vsega, saj se vse s časoma uredi.

S partnerjem in njegovo družino, bi jaz na tvojem mestu trenutno popolnoma prekinila vsak stik. Poleg pomoči, ki jo lahko črpaš iz foruma, bi ti predlagala, da si dnevno pišeš dnevnik. Naj ti sedaj dnevnik postane nov sogovornik, nikakor pa ne več tvoj partner in njegovo sorodstvo. S pomočjo dnevnika boš lažje sledila, kaj vse se ti dogaja in poskušala iskati rešitev v tej smeri, da boš vedno korak pred zlom, ki se ti dogaja in se ti bo še nekaj časa dogajalo. V njem se tudi osredotoči izključno na misel: samo jaz in otrok sva pomembna. Ne ukvarjaj se več z mislijo, kaj je rekel, kaj je počel, ker je to žal izguba dragocene energije.
Sedaj si na vrsti TI IN SAMO TI SI POMEMBNA. Če boš rešila sebe, boš tudi otroka.
Natrosila sem le nekaj misli iz lastnih izkušenj. Koliko jih boš upoštevala in uporabila, pa je izključno na tebi. Vse dobro ti želim. Lp

Smile!

Opazila sem, da sem te napak razumela. Napisala si, da so sina “zaprli v spalnico”. Jaz sem mislila, da tvojega sina. Če nimaš otroka, je zadeva toliko manj komplicirana in je moj odgovor v tem delu napačen. Za neljubo napako se ti opravičujem.

Jooj, nehaj že delati paniko. Psihopati so očitno oni, ki zaklepajo odraslega sina v spalnico-, smešno za crknit. Ti pa le spakiraj in pojdi, ne nasedaj lepim besedam, ker ti tule ženske lahko potrdijo, da se stvar slej ko prej ponovi in je potem le še težje oditi stran! Poslušaj jih, že tako imaš zjebano otroštvo, boš imela še celo življenje zaradi tega čudaka in njegove še bolj čudne družine? Tip ni pri sebi, oni tudi niso, ti pa če boš verjela tem besedam in da mu je žal in da ne bo več ponovil…. bla bla bla, boš tudi vsa zmešana. Zmanipuliral te bo do konca in za vse boš ti kriva. Saj ti že zdaj daje občutke krivde, daj POKAJ!!!!!

p.s obrni se na policijo in pridi v spremstvu njih po stvari

Sem spokala:-) sem duma in ful sem vesela,včeraj se je to zgodila, danes sem pa prišla in so mi oni zložili vse stvari vškatle wtf????moje stvari, pa še nevsega, niso mi dovolili, da grem kamor kol v stanovanje, razn nahodnik, potem sem med zlaganjem škatl zgubila gsm in so mi ga ukradl faaaak in fanta ni blo, sam hodnik, iz drugih vrat so dal kluke dol pasnemal so me paniti njihov stanovanje ni, drgi stanovalci so mi pomagal, hvala vamza vse, jst sm rešena:))))) sem bila tudi pri terapevtu, klicu ga je moj biuši in hotu na vsak način priti k nemu in mu govoru da jaz norim pa kaka sem to po smsih WTTTTTTTTTTTTF? AMpak sej bo, šla domov, in si že našla službo gremo dalje:)))

Ja čimdalje stran, pa glej da nikol več ne dobiš psihopate za vrat! Ti se pa končno umiri in začni cenit – takrat boš tudi privlačila fante, ki te ne bodo tepli in te spoštovali!
Srečno

pozdravljeni,

tudi jaz živim ob človeku, ki ima – glede na prebrano tukaj – MOM. ker sama nisem iz psihiatrične stroke se sprašujem ali ni nekako nefer, da ljudi okoli nas, ki se obnašajo drugače od nas oziroma jih ne razumemo kar tako, na podlagi knjige ali foruma označimo z neko motnjo? ne vem, mogoče jo človek s katerim živim ima, mogoče pa ima kaj drugega. kdo sem pa jaz, da mu tako amatersko postavim diagnozo, ga označim za MOM in potem tukaj ali kje drugje pišem o njem kot da je oseba z MOM? in sebe okličem za strokovnjaka za prepoznavanje te motnje, na podlagi knjige in foruma?

Pozdravljena Ne razumem.
Nobeden tukaj ne postavlja diagnoze. To lahko počnejo zgolj strokovnjaki, ki pa jih je na žalost bore malo. Vsaj tistih, ki (trenutno) dejansko kaj vedo o osebnostnih motnjah. Zato je edina možnost večine bližnjih, da bi razumeli nerazumno vedenje svojih bližnjih da se izobražujejo in pomagajo sami, preko litearature in takšnih forumov. In kot pravijo nekateri: Če nekaj izgleda kot raca, hodi kot raca, se oglaša, kot raca potem to raca verjeno tudi je.

Za svojce ali druge v okolici je prepoznavanje in razumevanje določenega načina obnašanja, čustvovanja, reagiranja njihovih svojcev bistveno zato, da svojcu sploh lahko pomagajo in še bolj zato, da zaščitijo sebe. Že v sami definiciji osebnostnih motnej je, da pride zaradi te motnje do hudo poškodovanih medosebnih odnosov.

Ni bistveno to, da diagnosticiraš svojega partnerja ( starša, otroka, soseda) temveč da veš s čim se spoprijemaš in kako sedaj naprej. Kot je nekdo že povedal, je biti v odnosu z nekom, ki ima mejno osebnostno motnjo podobno, kot če bi bil skupaj z alkoholikom ( celo vedenje je včasih podobno), pri tem pa bi bil prepričan, da je tisti na drugi strani abstinent in da nikoli ampak res nikoli ne pije.

Šele potem, ko najdeš steklenico ruma skrito v zadnji omari ti postane jasno, v čem je težava in od kod vsi izbruhi, nihanja razpoloženja…..in šele takrat se lahko s situacijo sploh spoprimeš. Do takrat pa se lahko zgodi, da si prepričan, da se meša že tebi, da si ti tisti, ki je kriv za vse, da bi bilo bolje, če bi se le ti lahko drugače obnašal, če bi lahko bolje zadovoljil bolne potrebe svojega bližnjega, če bi…..in tako sitacijo poslabšaš ne samo za tvojega bližnjega, ki ima težave in se lahko zaradi tvojega neznanja le še poslabšujejo, kot tudi sebi. Iz odnosa , kje ima eden osebnostno motnjo namreč skoraj nikoli ne prideš povsem nepoškodovan.

GittaAna