Je to manipulacija?
Ne more ga.
Tako kot ne moreš alkoholika, narkomana prisilit v zdravljenje, tudi če ga stokrat tja pošlješ in mu 24h stojiš ob strani, če tega SAM noče.
ON SAM si tega mora želet.
1x je ena zakonska terapevtka zelo dobro rekla:
Vsak odnos, zakon je rešljiv, dokler sta OBA sposobna sprejeti svojo lastno zmotljivost, da nista absolutno popolna.
Dokler EN trdi, da ima absolutno prav, je nezmotljiv, jima še svetovno najboljši terapevti ne morejo pomagat.
[/quote]
Se popolnoma strinjam s tabo in tvoje pisanje se mi dopade 🙂 Ni agresivno.
ON SAM si bo to želel (če si bo?!), če se bo ona začela do njega drugače obnašat in bo ugotovil, da to ni več ženska v katero se je nekoč zaljubil. Torej mora najprej sama sebe spremenit. Tu se postavlja vprašanje ali ima tako početje smisel. Ona v svojem prispevku opisuje njega in njegove moteče izjave, o sebi ne piše nič/malo. Je popolna? 🙂
[/quote]
Hvala za pohvalo. Se trudim..včasih mi tudi ne uspe najbolje.. 🙂
Ni popolna, in ona to ve, a je še mlada, brez izkušenj, kot sama piše in rešuje zadeve na napačnem koncu; “rešuje” NJEGA, namesto sebe.
Zato ne piše nič o sebi, ker sebe sploh ne vidi.
Njena samozavest je nizka, njena samopodoba je izredno slaba; nje kot osebe ni kaj dosti; je tam, da mu streže, se mu prilagaja, in z vsako njegovo žalitvijo, jo drži v tem krogu, ko ji reče, da je neumna, ji pravzaprav “potrdi”, da si kaj več od tega kar ima ne zasluži.
To je bolana simbioza.
Ven iztopiš lahko in najbolje, da se začneš POGOVARJAT s strokovno osebo, ali prijatelji, ljudmi s podobnimi izkušnjami, ki so kaj podobnega dali skoz..
Tudi branje literature na to temo je dobrodošlo.
Nikakor pa si ne smeš dovolit izgubo stikov z ljudmi, ki so ti blizu, te razumejo.
Ponavadi je tudi en od ciljev “manipulatorjev”, da te osamijo. Naenkrat so vsi tvoji prijatelji budale, starši zateženi, skratka, druga stran te lahko na prefinjen način (” zakaj sploh zgubljaš čas s temi kreteni”.. ipd.) osami.
Trenutno se ukvarja s tem, da ga želi razumet, zakaj to počne, zakaj je tak, in potem, kaj ona dela narobe.
Kaj bi lahko popravila, kako bi se mu lahko še bolj popolno prilagodila, da bi se spremenil.
Zveni na prvi pogled ok, ane?
Samo, da ni ok.
Ker ugotoviš, da si vedno bolj sesut. Nisi več ti, ničesar več pravzaprav ne smeš počet, kar te veseli, tudi pogovarjat se marsikaj več ne smeš.
Vse je podrejeno drugemu, kot sama piše.
Če ji ni všeč, pa to pove, jo pa zabije, tako da se počuti še bolj krivo, ker tega ni naredila, izjavila bolj “pravilno”.
Je pa pohvalno za avtorico, da je ugotovila, da nekaj ni ok.
Prvi korak, da se ji življenje spremeni. Jaz upam, in ji želim, da na bolje.
To, kar navajaš, je pravzaprav edina rešitev!
Večina na forumu svetuje: “pusti ga.”
Ja, ok, poanavdi ni druge.
Ampak je to samo delček rešitve.
Če ne bo avtorica začela delat na sebi, ugotovit, zakaj to dopušča, bo pristala v naslednji vezi, kjer bo situacija podobna; “manipulator-žrtev” odnos.
Zato je v bistvu rešitev, tudi če on zavrne njeno povabilo za terapijo, da se odpravi tja sama in ugotovi zakaj ONA ravna tako kot pač ravna.
In potem se lahko zgodi:
Se sama toliko spremeni, da se zave, da je vredna fer spoštljivega odnosa in si postavi meje (v praksi, mu pove: “tako ne boš ravnal, govoril z mano”.)
Brez obsojanj, žaljivk, kakšen je. Pove zgolj iz sebe, kaj ONA ne dovoli, kaj NJEJ ni všeč in zakaj, kako se ONA ob tem počuti.
In potem je na njem:
1. da znori, začne še bolj brizgat strup (ker začuti, da ni več predpražnik za njegova osebna nepredelana sranja, ki se jih še povohat ne upa) in jo sam zapusti, ter si poišče novo žrtev
2. doživi “razsvetljenje”, se zave, da mora tudi on sam marsikaj pri sebi predelat, obdelat (v praksi: se ji pridruži na terapiji).
Na njej pa je; da ko sebe samo spoznava, ugotovi ali ima sploh še interes do te veze.
V 1. Primeru itak ni druge, da ga pusti
V 2. Pa če ga ljubi, mu bo verjetno dala šanso, da oba napredujeta na bolje, v bolj kvaliteten odnos.
Da se ta druga opicija zgodi, je v realnosti seveda, žal, zelo minimalna verjetnost, ker je TEŽJA v vseh pogledih.
Zahteva veliko zrelosti obeh, garanja, časa, energije, bolečih spoznanj in še kaj.
Večina pa išče instant rešitve (v odnosih, v hujšanju, v vsem pravzaprav), hitro in poceni doseči največ.
Ponavadi pa to v reali žal ne gre skupaj. 🙂
[/quote]
Delno se strinjam z napisanim, ampak tip avtorico zadržuje ob sebi, ker to potrebuje. Nekoga, da na njem sprosti svoje frustracije in svoje nesigurnosti, zato mislim, da se bo zgodil scenarij po tvoji prvi točki. Taki ljudje, ki so preveč prepričani v svoj prav in svojo vrednost se težko spustijo na realna tla, ali ponotranjijo ponižnost slehernika. Spremenijo se sicer lahko, a je to zelo dolgotrajen proces, ki se le redko zgodi sam od sebe, saj taka oseba za to potrebuje šok.
Scenarij po točki 2. verjetno ni izvedljiv, ker avtoričin tip ne bo prostovoljno sestopil s piedestala, na katerega se je zavihtel, kaj šele, da bi stal z avtorico vštric. Ta človek ima občutek večvrednosti, kar je zelo trda droga.
Premišljujem; nekako nasvet avtorici…
Odrasli:
To je tisto, če bi vedel to pred 15timi leti. EEEeee, nisem mogel; ker so me izkušnje izoblikovale. V odnosu sta vedno dva. Veliko jih je tukaj napisalo o njemu – a ne vsi… izobražuj se; beri, odpri obzorja. S časom izkušnje naredijo spremembo “ćloveka”. Mlada si; pa nisi. Bistvo, ali si sposobna gledat na preteklost in jo ocenit. Samokritično. Preteklsot se rada ponovi.
Iz lastnih izkušenj, sem to tudi bivš povedal, izraz “ti že veš” je bila predaja in odmik od teme. Pa ponavadi smo tekli vsaj recimo 3 al 4 kroge. Ala “maratonci tečejo zadnji krog”. Nekako ne strinjam se s tabo, ne bom se kregal, naredi po svoje toda posledice nosiš sama. Sama. Vedela je, da se s tem umikam; pa verejm, sem zelo dinamičen in bila je edina – toda ne brezpogojna! V vsakem trenutku pa sem bil pripravljen na nadaljevanje maratona – da ne bo pomote.
Glede žaljivk – torej, mirno povej mu kaj je tvoje mnenje – direkt. Brez ovinkov a brez pridevnikov. Kratko jedrnato – drugo večina moških ne razume. Če boš predolga, bo on zgubil “nit”. Odvisno od empatije, ki jo ima(mo). Ala: Ne želim in ne dovolim da mi rečeš neumna. Pika. Potem pa mu povej v 1.osebi ednine!!! kako se poćutiš. Čustva. In kaj je posledica za naslednjič – ampak MEJO moraš potem držat!! Je bil en primer na TV, ko je “super mama” ves čas šinfala fotra… da vidi kako se počuti otrok pri nnjemu – ves čas TARNA in nič ni dobro..
In vesela novica… to ni še nič ko dobiš otroke!
Če ima interes zate, in kontra, če se privlačita… še je rešitev!
Aja; kakšni članki… morda malo “out of scope”.
Izbira Partnerjev, Vizita
OSTATI ALI ODITI, Sanja Rozman
pa preberi pesem “KO SEM SE ZAČEL RESNIČNO IMETI RAD”
Pozdravljeni!
Same besede, ki ste jih navedli ne povedo dovolj. Vsekakor pa lahko v kontekstu tega, kar ste napisali glede kontrole (če je to seveda res), skupaj z besedami, napišem, da vaš partner izvaja zelo subtilno kontrolo in manipulacijo nad vami.
Že res, da ste mladi, vendar ne toliko, da ne bi bili sposobni jasno prepoznati destruktivnega vzorca. Da to slabo prepoznavate in tolerirate kaže na to, da vam je vzorec poznan oz. da je vaša samopodoba nizka. Morda celo želite samo ‘pobegniti’ s starejšim moškim pred primarno družino. Verjamem vam, da svojega partnerja ljubite.
Lahko vam svetujem samo to, da bi bilo zelo dobro, če bi si poiskali pomoč psihoterapevta. S pomočjo nevtralne osebe, boste začeli hitreje prepoznavati tako svoje, kot partnerjeve destruktivne vzorce.
Mislim, da “po rokah nositi” pomeni, da te 100% upošteva, obožuje, razvaja, je vse po tvoje in te podpira. Za uspešnost zveze so pomembni kompromisi, ki jih lahko sprejemaš, težki pa vodijo v obojestransko slabo voljo. Obema boš naredila uslugo, če ga boš povabila na romantično večerjo in mu predlagala, da si zaupata pričakovanja eden o drugem. Lahko, da se potem ne bosta več videla in se srečala spet čez 7 let, ko bosta gledala drugače na življenje.