Je sploh vredno živeti
Obupana sem. Ali se mi splača živeti? Ne vidim prihodnosti. Kaj naj?
Zakaj nisem jaz umrla v prometni nesreči, zakaj je umrl on? Ubila sem ga (čeprav dokazi so nasprotni!), tega ne bom nikoli prebolela. Vse življenje bom nesrečna. Nikoli ne bom mogla med ljudi, nikoli ne bom imela nobene prijateljice ali prijatelja. Niti svoje družine – kdo pa bi maral takšno grdobo kot sem jaz?!
Nikoli ne bom shujšala, tudi diete, ki jo imam bom opustila, saj je vse brez veze. V šolo ne bom šla več, saj nima smisla. Tudi če bi jo slučajno naredila, saj itak ne bo službe, zato je čisto vseeno ali naredim šolo ali ne.
Dolgo sem upala, zdaj nimam več upanja na boljše in lepše življenje. Povsod me spremljajo kruti spomini iz otroških let in najraje bi umrla. Nikogar nimam, da bi se mu zaupala (mačehi ne vem, ali ji še lahko zaupam ali ne). Danes sem doživela … kako naj rečem… rahel živčni zlom. Mačeho sem imela za prijateljico, a se mi zdi da me ne jemlje resno, da mi ne verjame, da ne verjame stvarem, ki ji jih zaupam. Zakaj????
Vse skupaj bom pustila, vrgla bom puško v koruzo, kot se reče!
Ne vidim smisla v življenju, vse se mi je postavilo na glavo. Ne bom šla v šolo, ne bom več hujšala, saj sem prekleta že vse življenje, in tako bo ostalo – debela svinja, ki ji ni pomoči. Med ljudi ne bom šla, saj me vsi grdo gledajo! Moje srce je polno duševne bolečine. Kaj naj? Je vredno živeti? Ne vidim prihodnosti.
Sploh ne vem več, kaj je prav in kaj ni. Kaj lahko rečem in kaj ne, da ne bom koga užalila. Kako naj se sprijaznim, da bo vse moje življenje uničeno? Ne morem se! Ničesar nisem sposobna, pa še tisto, kar naredim, naredim narobe!
Draga ŠD
Pa kaj misliš da si kar tako na tem svetu, da si kar brez veze preživela ti, in ne on??!!!!Punca, živa si in tako kot si – si!!!!
Poskušam te razumeti in obudila si mi spomin na mlajša leta, ko sem tudi jaz imela podobne misli kot jih imaš ti sedaj!!! Zdržala sem, ne ravno lepa, prej debela kot suha,imela sem zid okoli sebe, nedostopna, ….A sem zdržala- ker nisem kar tako na tem svetu – in to pravim tudi zate.
…želiš slišati naprej???
Navij si uro ob 5 zjutraj, toplo se obleci in pojdi na dolg sprehod.
Verjetno boš morala mimo drugih hiš, morda blokov. Večina oken bo temnih – nekaj pa razsvetljenih.
Nekdo mora v službo, otrok se zbudi zaradi grdih sanj in ga mati tolaži, nekdo je starejši in sam, za kakšnim svetlim oknom je doma bolezen………………
Pa vendar se bodo vse te luči ugasnile ob prvem svitu. Nov dan in novo upanje.
Verjemi, da so problemi rešljivi.
Zberi se in nadaljuj – si šele na začetku življenja!!!!
Vse bo tako, kot misliš, da bo, ker s svojimi mislimi ustvarjaš prihodnost. Če boš vrgla puško v koruzo, bo samo še slabše. Če pa se boš postavila na noge, delala vse po najboljših močeh, se zanesla nase (ne na mačeho), pa boš čez nekaj let vesela, da nisi obupala in se hkrati zgrozila, kaj vse bi lahko zamudila, če ne bi bila potrpežljiva in močna. V življenju je toliko čudovitih stvari, ljubezen, izleti, dišeče rože in vroče kopeli… zakaj bi to zamudila?!
misliš, da nam je ostalim lahko? Vsi smo mi preživeli marsikaj krutega v lajfu in nekatere krute stvari se nam vsak dan dogajajo, vse to te na žalost oblikuje v osebo, ki bo na koncu močna in ji nič ne bo moglo do živega. Ne vem zakaj je tako, očitno res velja rek, preko trnja do zvezd…kdaj se bo komu kakšna zvezda pokazala…je vprašanje, ampak edini način, da vztrajaš in se boriš z vsakdanjim življenjem, je upanje, da bo enkrat bolje,vmes se potrudi delati na sebi, osrečuj se z malimi stvarmi, osrečuj druge (ki si to seveda zaslužijo, ker na svetu je dovolj ljudi, ki so zavistni, ki ti jemljejo energijo in uživajo v tvojem trpljenju, pazi komu zaupaš svoje probleme, nekateri ti bodo privoščili), dekle enkrat bo prišel tvoj trenutek!
Zdaj ko ti to pišem mi je ful težko, ker me je tip predvčerajšnjim pustil, ni prva niti zadnja stvar, ki se mi je zgodila, a zgodilo se mi je marsikaj krutega, da si več ne dovolim trpeti zaradi take blesave stvari. Ko mi je najtežje, berem članke in evo vlivam tebi upanje, ker s tem pomagam tudi sebi. Misli pozitivno in sama se začni ceniti, delaj na sebi, pazi kaj ješ, osrečuj se z malimi stvarmi, pojdi na sprehod, začni telovaditi, ker ti to prežene skrbi, ko boš boljše volje boš pritegnila, koga pozitivnega.
Ne daj se, pomagaj si sama in Bog ti bo pomagal, tako ti je to pač v lajfu.
Srečno.
Vsi na tem svetu imamo vzpone in padce. Mislim, da se vse zgodi z določenim razlogom. Pravijo, da ti Bog naloži samo toliko bremen, kot jih lahko (pre)neseš… Ko se ti na eni strani zaprejo vrata, pa se ti odpre kako okno… Samo videti ga je treba…
Ko sem jaz v stiski in ne zmorem videti pravega smisla, mi pomaga to, da pomislim na to, da so na svetu še veliko bolj ubogi ljudje kot jaz… In da imam pravzaprav veliko srečo: imam streho nad glavo – veliko ljudi na tem svetu tava po cestah… dve roki in dve nogi, ki služita svojemu namenu – so tudi ljudje brez kakega uda ali z neozdravljivo boleznijo… Pa večina sploh ni zamorjena in se v svet podaja z neverjetnim optimizmom… Zakaj bi se torej jaz smilila sami sebi?
Imej se rada in pogumno v življenje,
A.
Ta teden sem dobila čudovit mail, kjer plesni par na izjemno lepo latinsko-ameriško glasbo pleše v soju žarometov, strastno do plesa in življenja…sploh mi ne gre iz glave.
Vse skupaj nebi bilo nič posebnega, če nebi bil čudoviti plesalec ves čas na invalidskem vozičku.
Aktivno se druži z ljudmi, skrbi za svoje psiho-fizično zdravje in se veseli vsakega trenutka, ki ga živiš.Srečno.
Hojla ŠD,
Res je da v življenju nam ni lahko, vsak dan nam prinese kaj novega, kaj lepega, če ne drugega lep in topel sončni žarek , ki nas boža. Daj dvigni glavo in odženi od sebe proč te misli, ki te obdajajo.
jaz vem, da si lepa in čudovita oseba, trenutno lepo izpoplnjena, a tvoj trud, da hujšaš bo ppoplačan. Kmalu bomo lahko kramljali z zadovoljno in veselo ŠD, ki bo nam tudi svetovala. Res je, veliko si prestala, vendar pozabiti moraš na to kaj se je zgodilo. Bila je nesreča, vama je bilo tako usojeno. Vem občutek krivde je v tebi in težko si boš oprostila, da si bila tudi ti takrat v avtu. Ja to je eden izmed najhujših stresov v človekovem življenju – žal.
Mislim, da te obdaja kar nekaj nas, ki ti želimo pomagati, seveda, če sprejmeš našo pomoč.
Mislim pa da se izobražuješ tudi za poklic, ki je trenutno pa tudi v bodoče bo kar iskan in ne boš navadna ekonomisktka: Le glavo pokonci in dokončaj svoj študij, da boš dobila službo je garantirano – tvoj profil je iskan. Verjemi mi. Sposobna si marsika, še več kot si lahko sama misliš,
ŠD, prosim oglasi se na moj privatni mail, saj ga poznaš ali me pokliči, da malo pokramljava.Zate imam vedno dovolj časa. Mojo tel. št. pa imaš tudi.
Ciao
Veš kaj, kar je, je. Za nazaj ne moreš ničesar spremeniti. Verjamem, da ti je bilo mnogokrat težko in da si na tleh. Lahko vržeš puško v koruzo.
Lahko pa usodi rečeš “sram te bodi, zajebanka, jaz ti bom že dala vetra” in zanalašč gledaš samo, kje bi komu kaj dobrega naredila. Ne zaradi sebe ali zaradi kakšne koristi. Samo zato, da ponagajaš usodi, da ji preprečiš, da bi še s kom tako grado ravnala, kot s tabo.
Če bi vsak od nas 6,5 milijard ljudi vsak dan naredil samo eno dobro delo, bi živeli skoraj kot v raju.
Obilo uspeha!