Sam si je kriv. Nobena ženska v njegovem življenju mu ne vliva alkohola v grlo. Beži pred problemi, ralnostjo. Vsaka odvisnost je beg pred realo, tudi šport, hrana, obsedenost s čistočo…

Tako je – potem pa so še primeri, ko igra veliko vlogo tudi genetika:

https://med.over.net/clanek/odrasli-otroci-alkoholikov-prikrajsani-za-zivljenjski-smisel/

V moje primeru je bilo tudi to: potomec obeh staršev alkoholikov; ki sta pila oba že v rani mladosti, torej najprej iz socialnega vidika druženja – torej zbiranje mladih za konce tednov, potem tekom let med 30-60im letom redna pivska družba, ki si je podajala kljuko domačih vrat tudi med tednom; ( družba za dvigovanje kozarčkov), tudi starši njegovih staršev redni konzumantje alkohola; -vsi pomrl dokaj mladi zaradi kroničnih blezni kot posledica dolgotrajnega pitja alkohola – mama mojega pri 65ih, je pa pila praktično celo življenje; zapila pa se je dokončno 5 let pred smrtjo – omamljena na dnevni ravni, ni mogla več funkcionirat brez alkohola, kombinirala na koncu že vino in žgano, da je prijelo in držalo. Trefnilo jo je v gostilni, ustavilo srce, samo zvrnila se je s stola bela ko stena- k sreči so bili vnuki zunaj, da niso tega videli….. Potem je pa še regija: dolenjska.Vino za “žejo” namesto vode; dva kovinska kanistra ornk litraže v kleti + žgano. Pa na počitnoški lokaciji enako potem. Hudo je, ker tega dela “paketa” ne moreš uvideti in spregledati pred poroko, ker se to namerno prikriva.

Tako je – potem pa so še primeri, ko igra veliko vlogo tudi genetika:

https://med.over.net/clanek/odrasli-otroci-alkoholikov-prikrajsani-za-zivljenjski-smisel/

V moje primeru je bilo tudi to: potomec obeh staršev alkoholikov; ki sta pila oba že v rani mladosti, torej najprej iz socialnega vidika druženja – torej zbiranje mladih za konce tednov, potem tekom let med 30-60im letom redna pivska družba, ki si je podajala kljuko domačih vrat tudi med tednom; ( družba za dvigovanje kozarčkov), tudi starši njegovih staršev redni konzumantje alkohola; -vsi pomrl dokaj mladi zaradi kroničnih blezni kot posledica dolgotrajnega pitja alkohola – mama mojega pri 65ih, je pa pila praktično celo življenje; zapila pa se je dokončno 5 let pred smrtjo – omamljena na dnevni ravni, ni mogla več funkcionirat brez alkohola, kombinirala na koncu že vino in žgano, da je prijelo in držalo. Trefnilo jo je v gostilni, ustavilo srce, samo zvrnila se je s stola bela ko stena- k sreči so bili vnuki zunaj, da niso tega videli….. Potem je pa še regija: dolenjska.Vino za “žejo” namesto vode; dva kovinska kanistra ornk litraže v kleti + žgano. Pa na počitnoški lokaciji enako potem. Hudo je, ker tega dela “paketa” ne moreš uvideti in spregledati pred poroko, ker se to namerno prikriva.
[/quote]

so bili pa pravi rokovnjači, da je cela familija pijancev to uspela skriti pred tabo. Sicer ti čisto verjamem, najbrž jih sploh nikoli nisi videla treznih, pa nisi mogla opaziti razlike.

To si ravno janševike opisal.

To počno le slabiči in sami so krivi za lastno stane.
Zgrabit je potrebno življenje za roge in odjahat, kolikor dolgo pač zmoreš… in ko padeš dol, ponoviš vajo.

če je doma zanikrna neobrita žesnska, debela, v razvlečeni majici in štumfi in nenalakiranimi nohti, potem je normalno da se bo zapil.
Jaz takoj ko grem v gostilno na kavo in gledam ko kdo pivo naroči in žena zraven njega čaj ali kavo, takoj tisto ženo pogledam in rečem gospa v red se spravite, saj vidite da se možu gabite, da posega po alkoholu

Vsakdo od nas, brez izjeme, mora izključno nase prevzeti odgovornost prav za vsako svoje dejanje, za vsako našo odločitev, tudi za zasvojenosti. Nihče drug ni odgovoren za naša dejanja, vse je v naših glavah! To je jasno vsem zrelim ljudem.

Moški seveda sam kriv, da se zapija.
A (njegova) ženska pa kriva, ker ga ne reši. Če ima moža pijanca, mora bit močna za celo družino, udarit po mizi, metat pijačo stran, zagrozit z odhodom, če je treba tudi zares oditi z otroci vred… Preberite si kaj na to temo od pokojnega gospoda dr. Ruglja.

Takšni, ki krivijo partnerja za svojo alkoholiziranost, bi krivili tudi druge, recimo, ce pa ne bi imel partnerja, bi potem bil pa sef kriv, ker se znasa v sluzbi na njega. To so sibki ljudje, ki iscejo uteho v alkoholu, ker se drugace ne znajo spopasti s tezavami. Krivo je okolje, v katerem so odrascali, kasneje pa tudi druzba. Otrok alkoholikov ima zeloo veliko moznost, da bo sam enkrat alkoholik, ker je s taksnim vzorcem odrascal.

Če bi bila pa ženska kriva, bi bil pa tip popoln slabič. Ampak do zlorabe pride, ker pridejo v tako družbo, kjer samo popivajo in potem se to nikoli ne konča. Druženje=alkohol

so bili pa pravi rokovnjači, da je cela familija pijancev to uspela skriti pred tabo. Sicer ti čisto verjamem, najbrž jih sploh nikoli nisi videla treznih, pa nisi mogla opaziti razlike.
[/quote]

Njihov zagovor je bil: to je običajno v Sloveniji, nič nenavadnega, da se tako pije- ker se pač tolerira in važno, da država pobere svoj keš od trošarin- trpijo pa otroci in družine, ja.

Dve urci so še zdržali ko smo bili na obisku; in potem vidiš, kako so postali živčni, komaj čakali, da se spokaš; ko te dobesedno ko si na obisku “gonijo” od mize in hiše, ker so se ga rabili it nažlampat, skrivoma v kevder. grozljivo je to. Ko živjo pri 60ih samo še za ta projlet alkohol, jim je vseeno za vnuke, ker itak mislijo, da so premajhni, pa da tega ne opazijo. In najuhuje je, ko tak misli, da mu vnuki kar pripadajo – ne, za njih so ugodnost in ne pravica v takem rimeru. Grozno je, jasno, da razpade vse in gre v maloro, družina, odnosi vse. Problem je nastopil pa prvo leto, ko smo preživljali skupaj dopust na morju, ko so bili dan za dnem nažgani. Grozno, ko ti razpade družina zaradi alkoholikov -moraš to zaključit. In ne, se ni dalo to prej preedno so se otroci rodili pogruntat; tudi moj bivši je začel pit šele kasneje potem, k oso bili otroc stari nekje 5 let ( po službeni dolžnosti iz užitka je ostajal po gostilnah, ko so se gospodje kravatarji zabavali, firma pa častila buteljke in žbanjice – jasno, pribijali, ker ni šlo iz njihovega žepa). Šit je ta alkohol, uniči vse, kar bi lahko bilo lepega. Predvsem otrokom uniči predstavo o neki varni in idealni družini, mami in očetu..

Bo treba kar sprejeti temeljno resnico in dejstvo, da so nekateri pač rojeni kot slabiči in luzerji, ki podlegajo alkoholu. Uničujejo sebe in vse okoli sebe. Seveda kot luzerji in slabiči iščejo izgovore povsod, najraje pa v tem da so jim ženske krive.

Ponavlja se ena in ista stvar. Vedno, ko pije, takrat za nič na svetu ne prizna, da je kaj spil. Ko gre čas mimo mi prizna in vedno reče, da mu je žal, da me noče več razočarat, da želi vse najboljše. Isto želim tudi jaz. Tako se vedno pogovoriva o naju dveh in vedno se strinja in reče da je vse v redu. In vedno je trdno odločen, da naslednji dan ne bo pil. To tudi kdaj drži tudi po več dni skupaj, potem pa spet poseže po alkoholu in pride spet en čas ko redno pije. Tako je že več kot 10 let.

Kako naj se z njim pogovorim ali kaj naj naredim? Zakaj noben pogovor ne zaleže?