Je bila moja napaka? Kako ga dobiti nazaj?
Obujam temo, gre za podobno situacijo in ni potrebno ponovno pisati ozadja.
Torej, vzpostaviti kontakt ali ne, ko gre za situacijo, ko si prizadet ti. Po določenem času pestovanja svoje prizadetosti, odklanjanju kontaktov iz druge strani, in ko preboliš najhujšo bolečino in si želiš stopiti naprej… vzpostaviš kontakt ali pustiš, da se ta zgodi po kakšnem naključju? Poleg tega da potrebuješ kar precej moči za ta korak? Kaj če te odbije? Ja vem, dokler ne probaš ne veš. Pa vseeno, prav bi prišel kakšen vaš pogled na to..
————-
Združil sem temi “Kako ga dobiti nazaj” in “Re: Kakšne izkušnje imate z bivšimi”, ker obravnavata zelo podobno situacijo. Hvala za razumevanje.
Marko Ivanišin
————
Pozdravljeni
Pa da se še jaz obrnem na vas in prosim za nasvet. S partnerjem nisva več mlada, on gre proti 50-tim, jaz 40-tim. On ima že ločitev za sabo in otroke. Poznala sva se preko službe. Se srečevala, potem je preskočila iskrica. Bila bi skupaj leto dni in sva se 14.2. razšla, ni bilo varajnja, vsaj z moje strani. Bilo pa je tako, lepo nama je bilo, živela sva pri meni. Vem da me je imel rad, me je prenašal. A začelo se je pred dvema mesecema, ko sem ga začela pikati in pikati. Vedno ko sem ga, mi je potem bilo zelo žal. Bila sem pretirano ljubosumna. Potem je prišel dan, ko je želel iti z družbo ven in ker jaz nisem imela volje nikamor iti, sem mislila, da tudi on ne bo šel, ker sem se bala da me bo prevaral. Rekla sem mu, odloči se za mene ali druge. Hudo mi je bilo, ko sem to rekla, ceprav ko bi šel ven, nebi nič več rekla, a tisti trenutek sem počila. 14.2. sem ga prosila za pogovor. Sva se pogovarjala in reševala probleme. Jaz sem mu povedala, da me je zmotilo to: prestrašila sem se, da ne misli resno, ker nisem spoznala nobenega od njegove družine, on je vse moje. Potem je bilo tudi to, jaz sem si želela otroka, on ne. Takrat sem mu rekla, če ne želiš družine je boljše da greva narazen. Bilo mi je hudo, tudi njemu. Začel je pakirati stvari in je odšel. Šele ko je odšel sem začutila, da tega ne želim, da želim nazaj njega. Pisala sem mu sporočila, pisala in pisala, ga prosila, da se vrne nazaj, on mi je odgovarjal, da mu naj dam čas, da premisli vse to, da mu ni vseeno za mene. Hotela sem ga takoj nazaj in pisala in pisala 4 dni zapovrstjo. Na kar sem mu hotela izročiti spomine ki sem jih shranila na ključek in mu ga dati. Napisala sem mu kako mu ga lahko dam in je rekel, da je boljše za oba, da se ne vidiva, da bo še hujše. Potem sem mu zopet pisala in težila, da naj potrdi ali drži, da ne želi več graditi na najini vezi, ali je samo tako pisal, da mu dam čas, če več ni čustev z njegove strani in ali me ne vidi več kot partnerko, bom nehala in nebom več pisala in je napisal DRŽI. Zelo me je prizadelo, ker ga nisem želela izgubiti. Šele zdaj čutim kaj mi pomeni in ga želim nazaj. Štiri dni mu nisem pisala, potem sem bila tako obupana, da sem mu zopet napisala kako se počutim, svoja čustav. Potem sem prosila prijateljico, da mu je pisala in ga v mojem imenu prosila za še eno priložnost in je rekel, da je ne dobim več, ker bo na začetku dobro, potem pa zopet isto naprej. Bila sem tako obupana, da sem ga poklicala, ni dvignil, mu napisala, da želim pogovor, ga še enkrat poklicala, ni dvignil. Potem me je poklical nazaj. Sva se pogovarjala, ga prosila za še eno priložnost, da ne bom več ljubosumna, da bom delala na tem, da se popravim, da ga ljubim. Naj mi oprosti za vse, da se nisem več zavedala, kaj delam. Je reko, da njemu tudi ni vseeno in da naj bo tako kot je, da lahko greva na pijačo, da sva lahko prijatelja, da je za njega še vse prehitro.
Jaz vem, da ga pogrešam, da ne moram brez njega, doma so ga lepo sprejeli, on se je razumel z našimi ampak jaz sem vse pokvarila in mu želim dokazati, da sem se pripravljena spremeniti.
Kaj mi lahko svetujete? Prosim vas za pomoč.
Hvala
Najprej bi vas vprašal, koliko dolgotrajnih/”pravih” vez ste že imeli in kdaj se je končala zadnja?
In še “instant nasvet”, ki ga lahko dam glede na prebrano:
Glede na to, da ste se vi pripravljeni veliko bolj boriti za to vezo kot on, lahko samo sprejmete njegova pravila igre. Pijača je trenutno največ, kar je pripravljen. Če se veza spet razvije dalje in potem konča, pa vam predlagam, da se tej vezi odrečete.
če je interes sem prepričan da je vredno poizkusiti, saj v nasprotnem primeru ti ostane samo negotovost in vprašanje “kaj če…” v nekem primeru je nasprotna stran tako nesigurna vase, da raje zavrača kontakt, kot pa da bi bila razočarana (govorim iz izkušenj) … v vsakem primeru je komunikacija dobrodošla, brez nje, ostane praznina…
Pozdravljeni
marko_ivan:
Nekje tri leta nazaj je bila resna veza, lahko rečem ampak se tudi ni izšlo. Od takrat nisem imela resne veze oz. se spuščala v odnos.
Ta bivši (prejšnji) je začel z ljubosumjem, mi gledal na skrivaj v telefon, mi pregledal celi računalnik, v bistvu je on začel z ljubosumjem in me v to pripeljal.
S tem sem prvič zaživela skupaj in bila najdlje skupaj, ker sem ga in ga še vedno imam rada in čutim do njega nekaj. Tudi njemu ni vseeno.
Kaj mi svetujete?
On_:
Želim se spremeniti, res in to odkrito, saj želim poiskati pomoč in na tem delati. Vem, da sem silila v njega ampak sem mu želela pokazati, kaj mi pomeni in povedati, da se želim res spremeniti, če dobim zadnjo priložnost.
Svetujte mi kot moški, kaj naj naredim?
Hvala obema
Težko ti karkoli svetujemo, lahko samo razpredamo s tabo nastalo situacijo, ti boš sama našla odgovore in sprejela odločitve, če boš za njih našla razlog/e.
Nihče od nas ni popoln, vsak rabi nekoga, da se špegla v njem in se tako izpopolnjuje, oblikuje, raste.
Tvoje pikanje partnerja je bil znak, da ti nekaj manjka v odnosu kar je on nekoliko drugače razumel in se je raje, kot bi se ukvarjal s tabo, umaknil v družbo prijateljev kar je v tebi vzbudilo še večji dvom zato si mu postavila ultimat.
Dala si mu na izbiro dve legitimni izbiri.
Sedaj se je odločil ti pa nisi zadovoljna z njegovo odločitvijo/izbiro. Želiš si ga nazaj on pa tega nekako noče. Noče odnosa s tabo, ker mu je prenaporno, noče se bockat s tabo, noče s tabo skozi tvoje (in svoje!) travme. Izbral je navidezno lažjo pot.
Tu ne moreš nič. Tvegala si in izgubila.
Ne vem, če ima smisel, da se mečeš za njim, če je njemu ljubše ugodje kot delo na odnosu?
Pika 1977, na pijači bodite zadržani, ne “pretakati” solz ali “bruhati kot vulkan”. Raje mu potem napišite pismo, v katerem najprej (na kratko) napišite, kako se počutite (brez njega), potem pa konkretne korake, ki jih boste storili, da mu bo z vami lepše. Predtem morate seveda vedeti, kaj (vse) ga je pri vas motilo (jaz bi mu to tudi napisal, torej napisal bi, kako mislim, da me on vidi). Pa ne napisati 20 strani, lahko so pa kakšne 3, 4. Ni mu treba pisati (in niti govoriti), kako vam je žal, ker mu je to, glede na vaše obnašanje po prekinjeni vezi, povsem jasno (pa že samo pismo to dokazuje)…
Marko_ivan:
Zdaj sem si in bi si rada zadala,da res nebom vec dregala v njega,kot ste povedali,vidi kako mi je,da mi je hudo. Jaz se zelim spremeniti. Zacela sem delati na tem in naredila korak naprej.
Strah me je vprasati za pijaco,ker se bojim,da me zavrne. Potem bom se bolj potrta in mi bo hudo. Pri njem me je samo motilo,da nisva imela pogovorov ter da ni zelel otrok – druzine. Sedaj sem se sprijaznila,da ga v to vec nebi silila. Pocutim se kriva,ker sem mu rekla,da naj gre,ce ne zeli otrok.
Hvala vam.
A vam ni “pijače” predlagal sam? Ampak OK, se še bolj strinjam, da se (trenutno) od njega oddaljite in se “spravite k sebi” sami, brez njega.
Ko ste mu rekli, naj gre, ker ne želi otrok, ste resno mislili glede otrok/družine (da je to vam “najpomembnejše”) ali ste mu s tem želeli pokazati, kako močno želiti ostati z njim?
Kaj pomeni, da nista imela pogovorov?
Moderator, kakšna zbrkana tema je nastala! Pa ne morete no združevati par let starih tem, poleg tega si vsak avtor zasluži svojo temo, če tako želi, ne da ga vtaknete v eno drugo, staro par let. Prilepiš zraven link na staro temo in si jo lahko ogleda.
Zdaj bodo nekateri odgovarjali oni izpred par let in bo še hujša zmeda.
Avtorica iz letošnjega leta oz. upam, da si iz letošnjega leta, ker se ne znajdem čisto dobro: pusti človeka pri miru. Če ne bo mogel brez tebe, bo že našel način, da ti bo povedal. Trenutno pa mu greš s svojimi izlivi samo na živce in si koplješ še globljo jamo – ker te ta trenutek ni pripravljen poslušati, ker ima polno kapo tvojih igric. Dokaži sama sebi najprej, da si sposobna zrelega odnosa, spoštovanja do partnerja in njegovih želja, da sprejemaš njegov način igre, potem ga pa lahko pokličeš, če gresta na kavo. Če se boš res spremenila, bo že iz tvojega glasu razbral, da se mu ni treba več bati tvoje posesivnosti in otročarij.
Pa še to: dobro razmisli tudi glede otrok. On jih noče in to moraš spoštovat. Če se s tem ne moreš sprijazniti, ga pozabi.