Moj mož gre rad s prijatelji na pijačo po službi, zvečer… Resnično pijanega ga še nisem videla, nekajkrat pa v rožicah. Na srečo se takrat smeje in gre spat, tako da nobenega ne maltretira. Vedno pije pivo. Če mu rečem, da bi lahko kdaj tudi sok, pravi da dobi še enkrat več piva za isti denar in da se še noben ni odžejal od 2dl soka. Tipično, ne. Skrbi me, da je že na dobri poti, da postane resnični alkoholik. Doma pije pivo kadar fizično dela, včasih ko imamo obiske ali pa včasih za žejo poleti. Res je, da sva preživela nekaj težkih in psihično uničljivih let, vendar jaz nisem utapljala problemov z alkoholom on pa in tako se je navadil… Alkoholizma seveda ne priznava in pravi da pretiravam.

Živjo!

Razumem, da vas skrbi za vašega moža in mu želite pomagati. Skupaj sta preživela nekaj težkih in psihično uničljivih let. Vsem dosedanjim težavam se je zdaj pridružil še alkohol. Kaj storiti?
Smiselno bi bilo reševati oba problema, ki ju omenjate: prekomerno pitje alkohola in težka, uničljiva leta vajinega zakona. Če je mož pripravljen sodelovati pri reševanju vsaj enega problema, lahko skupaj veliko naredita. Lahko se na primer pridružite kakšni skupini za zakonce v krizi ali se vključite v zakonsko terapijo.
Če mož ni pripravljen sodelovati pri reševanju niti enega nastalega problema, se mi zdi smiselno, da poiščete pomoč vsaj zase. Morda bi bilo smiselno, da se vključite v kako skupino svojcev alkoholikov (npr. v okviru društva Anonimnih alkoholikov). S pomočjo njihovih izkušenj boste lažje poiskali poti, kako naprej.
Sicer pa smo na forumu že govorili o težavah z alkoholom, tako da si lahko o tem na teh straneh preberete še kaj več.

Moj mož gre rad s prijatelji na pijačo po službi…..Tako se začne nešteto zgodb, prizadetih parteric in potem še vprašanje je moj mož alkoholik. Seveda je alkoholik, če mora na pijačo s prijatelji, če se zateka v alkohol in s tem rešuje svoje probleme, če pozablja da ga doma čaka družina, ki bi se rada zvečer pogovorila z njim.Ni rečeno, da mora alkoholik fizično obračunavat z družino. Preprosto družina nima od njega nič ,če gre on spat in koliko se da razbrat iz vašega pisma,potrebuje vaš mož, že pomoč( ali v obliki anonimnih alkoholikov ali v podobni skupini).Hudo šele pride.Zdaj zanemarja vas in družino, torej se je od vas že nekoliko oddaljil, še bolj se bo.Kdo je zdaj krivec? Krivec niste vi ampak partner, ki ga ni toliko v hlačah,da bi ostajal trezen.Ti njegovi odgovori, da ni alkoholik je samo njegova obramba.Kako pripravit moža ,da pristopi k zdravljenju?
Če ga z pogovorom ne morete, mu zagrozite z ločitvijo in da mu poveste v obraz ,da vas njegovo pitje moti in da ga boste zapustili, če se ne more odločiti za zdravljenje.Noben alkoholik se ne bo odločil sam od sebe za zdravljenje še za vsakega je veljalo, da ga v to nekaj prisili,ali je to zdravje ,podjetje,še največkrat pa je odvisno od partnerja ,torej vas samih,koliko boste vztrajni in koliko ga imate radi.
Veliko uspeha vam želim ,da bi čimprej zaživeli človeka vredno življenje. Ne pozabite pri zdravljenju morata sodelovati oba, potem bodo rezultati.!!
ŠTAJERC

Tudi jaz sem tako zacel kot tvoj mož.
Tudi mene ni zena mogla prepričat, da sem alkoholik.
Šele šef, ko mi je zagrozil: Ali služba ali zdravljenje, me je spravil na Pohorski dvor.
Po štirih mesecih intenzivnega zdravljenja sem ga zapustil in se aktivno vključil v Klub zdravljenih alkoholikov.
Sedaj že ne pijem alkohola 1366 dni. Ja štejem dneve, ker pravim da samo jaz vem, koliko sem spil in je za mene vsak dan uspeh.
Poišči strokovno pomoč, če ne znaš sama. V Mariboru začneš na Centru za psihohigieno. Pokliči, naj te ne bo sram in naj ti ne bo nerodno.Tam ne grizejo in se ne norčujejo iz tebe, ampak se pogovorijo in ti svetujejo. Nadaljnji postopek ti bodo povedali in ti pomagali, da bo šel mož na zdravljenje.
TI STORI PRVI KORAK. NOBEN ALKOHOLIK NE PRIZNA, DA JE PIJANEC.
Verjemi mi, kar piše zgoraj.
Pa lep pozdrav
Bojan

Bojan, pozdravljen.

Naj te vprasam kar direktno – pa je bil tvoj namen, ko ti je sef postavil ultimat, zares – zdravljenje odvisnosti? Moja mama je sedaj namrec dozivela podobno zgodbo, jaz pa sem kar malo skepticna okrog uspeha zdravljenja, ker mislim, da gre tja bolj zaradi ultimata kot zaradi sebe. Se vedno se zdi, da ne verjame da je alkoholik (vcasih smo ga pili res veliko, a zdej sem pa zaradi tistega pira ki ga spijem pa alkoholik…). Uspeha sicer zelim, zato sprasujem kako je to izgledalo zate…

Ze sedaj hvala za morebitni odgovor…

Lp,
Alenka

Mojega očeta prištevam med alkoholike. Sam tega nikoli ne bo priznal. Kako, na kakšen način naj ga pripravimo, da bo šel na zdravljenje. Je upokojenec.

Enoznačnih odgovorov na vprašanje, kako nekoga pripraviti za zdravljenje, ni. Najprej je potrebno malo bolj podrobno pogledati, kaj se dogaja. Živi vaš oče skupaj z vami? Živi skupaj z ženo, sam, v domu, z drugimi sorodniki? Kako dolgo pije? Kako sam doživlja pijačo? Vidi tudi sam v tem problem ali ne? Kako pogosto pije? Ob kakšnih priložnostih? …

Ker gre za vašega očeta, se mi zdi pomembnih še nekaj stvari: Kako vi doživljate očetov problem? Koliko je vam težko ob tem? Vas kdo razume v vaši bolečini? Koliko težav imate vi zaradi tega? Kakšno podporo bi želeli zase ob reševanju očetovega problema? … Mislim, da je prav, da tudi vašo bolečino ob očetovih težavah nekdo sliši. Ne glede na to, ali se bo oče odločil za zdravljenje ali ne (za to je on sam odgovoren!), poskusite poiskati kakšno podporo tudi zase.