Moj mož je psihiatrični bolnik. Sicer živi sedaj solidno in opravlja svoje delo.
Pred dvemi leti je bil zaradi prehudih težav nezmožen za delo in zato hospitaliziran v psih.bolnici, kjer si je po 3 mesecih precej opomogel, po nadaljnih dveh mesecih pa je bil spet sposoben za delo.

V bolnišnici se je družil z pacientko, s katero je tudi kasneje ostal v kontaktih. Tudi ona je poročena in njegovih let.

Mene v začetku to ni motilo, kasneje pa sem slučajno slišala tel.pogovor, v katerem se je s to žensko pogovarjal ljubezenske zadeve. Hotela sem pojasnilo, priznal je da ga je zaneslo, da mu je ta ženska všeč in da mu nekako tudi pomaga, ker ima podobne težave in ga bolje razume kot jaz.

To me je zelo prizadelo.Ker nisem vedela kako naprej je po dolgih mučnih pogovorih prišlo do dogovora, da s to žensko prekine.

Čez čas pa sem ugotovila da mož laže in da s to žensko še vedno kontaktira naskrivaj. (elektronska pošta)

Kljub temu da ima psihične težave, takega obnašanja ne morem sprejeti.

Sem v dilemi, kako naprej. Kako pomagati človeku, ki laže, skriva.Je to sploh smiselno. Prav gotovo je na to žensko navezan.Naj ga pustim v miru in si raje organiziram svoje življenje?Ne vem koliko naj toleriram to da ima težave.Konec koncev jih tudi sama imam, raznorazne.

Včasih ne znam več trezno razmišljat in presodit.

Prosim mnenje.

ZalkaZ.

V vaši situaciji je včasih res težko trezno razmišljat. Koliko krat ste se že odločili, da se boste postavili zase, naredili konec temu poniževanju in popuščanju, ki vas povsem razvrednoti. Kaj vas ustavi, ko pridete na rob obupa in žalosti? Ker v vašem sporočilu ni najti nič pozitivnega o vajinem odnosu, lahko le sklepam, da sta to krivda in odgovornost do moža- psihičnega bolnika.

Mož je bil hospitaliziran in relativno hitro tudi izpuščen iz bolnice. Kljub temu, da niste navedli njegove diagnoze, bom tvegal trditev, da so ga iz bolnice izpustili, ker so ocenili, da je sposoben za “normalno” življenje. To pa seveda hkrati pomeni tudi, da je sam ODGOVOREN zase in za svoja dejanja. Za to, kar počne vam (in tudi “tisti ženski”), torej nima nobenega opravičila. Če se on s tem ne strinja in išče razloge v svojih (psihičnih) težavah, torej ni (več) sposoben sprejemati odgovornosti za svoja dejanja. V tem primeru od njega odločno zahtevajte ponovno hospitalizacijo, dokler se mu odgovornost spet ne povrne. Napisanega ni treba jemati čisto dobesedno, saj bi v psihiatričnih bolnišnicah hitro zmanjkalo prostora, če bi vanje napotili vse na tak način neodgovorne moške (in ženske). Želel sem vam samo jasno prikazati absurdnost (vašega ali njegovega) iskanja razlogov in opravičil v psihičnih težavah.

Verjetno se sprašujete, na kakšen način nehati tolerirati moževo ravnanje. Strah vas je, da karkoli naredite, on bo že našel način, da vam spet zbudi krivdo. Vas je tako strah tvegati, ker na koncu lahko res ostanete sama? Odkod tak močan strah pred osamljenostjo, da ste bili pripravljeni toliko dolgo časa vztrajati v odnosu, kjer ste še bolj osamljena? Kdaj ste izgubili moč, da se postavite zase? Kdo vas je “naučil”, da morate prevzemati odgovornost za druge, da morate potrpeti? Odgovori na ta vprašanja bi vam pomagali zdržati, ko boste nehali biti tolerantni. Še tako močna odločenost namreč ne bo preprečila, da se vam ob tem ne bi spet prebudili krivda, odgovornost in strah pred osamljenostjo. Kljub temu morate zdržati in vztrajati, da prekine vse kontakte z drugo žensko. Čaka vaju tudi odkrit pogovor o vajinem odnosu, saj “ta ženska” še zdaleč ni edini problem, ki ga imata. Od tu naprej ne morem dati drugega nasveta, da si poiščeta pomoč, če se ne znata pogovoriti sama. Če mož vse to odkloni? Spet ne morem napisati kaj dosti novega: ostane vam delo na sebi, da se boste enkrat resnično zmogli ceniti in postaviti zase ter premagati pretiran strah pred osamljenostjo.

Napisali ste: “Kljub temu da ima psihične težave, takega obnašanja ne morem sprejeti.” K temu ni kaj dodati, razen morda nekaj klicajev na koncu. Res vam ni treba! Že danes imate priložnost, da to nehate sprejemati. Če ne uspete danes, poskusite znova, sami ali, če ne bo šlo drugače, z ustrezno pomočjo. Želim, da vam čim prej uspe.