Država nam bo (verjetno) pokojnine že zagotovila, kako visoke bodo, pa je drugo vprašanje. Pravite, da ste delali 40 let, torej se že bližate upokojitvi in veste, kaj vas čaka. Današnja javna tribuna je namenjena predvsem ozaveščanju ljudi, s tem namenom smo naredili tudi spletni kalkulator, s katerim smo skušali na zabaven način ljudem približati tematiko.
Dejstvo namreč je, da se prebivalstvo stara in se s tem spreminja demografska struktura države. Razmerje med številom vplačnikov v pokojninsko blagajno in številom prejemnikov iz pokojninske blagajne je postalo že kritično. Leta 1980 so na primer 4 zaposleni vplačevali prispevke za pokojnino za enega upokojenega, danes pa je to razmerje že skoraj doseglo 1 zaposlenega na 1 upokojenega.

Ker naš pokojninski sitem deluje tako, da se vsa vplačila zaposlenih v sistem tekoče porabijo za izplačila upokojenim (pa še država mora nekaj pristaviti zraven, ker obseg pobranih prispevkov že danes ne zadošča več za pokrivanje tekočih pokojnin), se pokojnine iz leta v leto znižujejo, napovedi za prihodnje pa tudi niso najboljše. Zato je pametno, da o tem začnemo razmišljati čim prej.

Modra ni klasična zavarovalnica:

Modra je specializirana ponudnica dodatnih pokojninskih zavarovanj in pokojninsko rento že sedaj izplačujemo več kot 28 tisočim prejemnikom.
Pri klasičnem zavarovanju na primer plačujemo premijo v upanju, da se nam ne bo nič zgodilo: plačujemo avtomobilsko zavarovanje in upamo, da ne bomo imeli nesreče; plačujemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in upamo, da nam plačanih prispevkov ne bo treba porabiti za povrnitev našega zdravja … pa se ob tem nihče ne vpraša, ali se splača vplačevati. Ker je to preprosto nujno potrebno.
Pri dodatnem pokojninskem zavarovanju je stvar obratna. Vplačujemo z namenom, da bomo po upokojitvi imeli dodaten dohodek. Da bomo poleg osnovne pokojnine, ki bo nizka, prejemali še nekaj zraven. Upamo torej, da bo prišlo do zavarovalnega primera, ki je v tem primeru upokojitev. In kljub temu se sprašujemo ali je varčevanje za dodatno pokojnino res nujno potrebno. JE in postaja vse pomembnejše. Predvsem za generacije, ki šele vstopajo na trg dela.

Razumem vaše pomisleke, a morda je ravno sedaj pravi čas, da si vzamemo trenutek za razmislek tudi o tej tematiki. Ne glede na trenutno stanje, življenje teče in bo teklo dalje in prišel bo čas, ko izrednih razmer ne bo več in bomo tudi mi dočakali upokojitev in s tem veliko spremembo tudi v višini rednih mesečnih dohodkov. Da nam takrat ne bi bilo treba drastično spreminjati našega življenjskega sloga, bomo morali začeti varčevati tudi za ta namen. Zato je pomembno je, da o tem začnemo razmišljati čim prej, kar še posebej velja za generacije, ki šele vstopajo na trg dela.

Zabavni kalkulator, ki smo ga pripravili v Modri, je narejen z namenom ozaveščanja, saj želimo tematiko približati tudi mlajšim, za katere verjamem, da o upokojitvi še ne razmišljajo.

Za dodatno pokojnino oz. dodatne dohodke po upokojitvi lahko varčujete na različne načine. Dodatno pokojninsko zavarovanje je le eden izmed finančnih produktov, ki jih ponuja trg. Je pa to zavarovanje tudi zelo prilagodljivo. Višino premije določite sami in jo sami tudi spreminjate. Varčevanje lahko začasno postavite v mirovanje, če pride do razmer, v katerih ne zmorete več plačevati premije. Mirovanje ni časovno omejeno, zato lahko kadarkoli ponovno začnete z varčevanjem. Mirovanje tudi nima nobenih stroškovnih posledic za varčevalca.

Morda le v razmislek: v času padanja finančnih trgov lahko z vplačano premijo kupite večje število enot premoženja pokojninskega sklada, saj enote premoženja izgubljajo na vrednosti. Ko se bodo trgi pobrali, bo lahko znesek privarčevanih sredstev močno narasel.

Trezna glava in razmislek ti povesta, da v Sloveniji ni pametno zaupati svojega denarja raznim “profesionalcem”. Malverzacije se dogajajo že od nastanka države. Koliko ljudi je izgubilo denar, ker so certifikate zaupali pooblaščenim investicijskim družbam, pa iztiskanje malih delničarjev in menedžersko privatiziranih podjetij. Potem razni zvoni, NKBM … Pred leti so imeli pokojninski skladi že izgube, čeprav so samo pobirali denar od varčevalcev in še nobenih rent izplačevali. Da ne govorimo o bankah, ki jih je bilo treba sanirati z več milijardami evrov, da ne bi propadle in z njimi vse vezane vloge prebivalstva. Preveč je rizično v Sloveniji zaupati denar raznim pooblaščencem – goljufajo nas že trideset let.
[/quote]

Pozdravljeni.

Bom odgovorila kar vsem trem na enkrat, saj se vaša vprašanja oz. komentarji povezujejo. Kot rečeno, razumem tudi vaše pomisleke. A morda je ravno sedaj pravi čas, da si vzamemo trenutek za razmislek tudi o tej tematiki. Ne glede na trenutno stanje, življenje teče in bo teklo dalje in prišel bo čas, ko boste tudi vi dočakali upokojitev in s tem spremembo v višini rednih mesečnih dohodkov.

Zabavni kalkulator, ki smo ga pripravili v Modri, je narejen z namenom ozaveščanja, saj želimo tematiko približati tudi mlajšim, za katere verjamem, da o upokojitvi še ne razmišljajo.

Kar se tiče varnosti pokojninskih skladov je treba vedeti, da je vzajemni pokojninski sklad in s tem privarčevana sredstva varčevalcev izključno v lasti varčevalcev in da je premoženje sklada ločeno od premoženja upravljavca. Z zakonom je poskrbljeno za premoženje varčevalcev tudi v primeru prenehanja poslovanja upravljavca. V takem primeru bi namreč pokojninski sklad v upravljanje prevzel drug upravljavec (v skrajnem primeru pa banka skrbnica). Varčevalec bi v takem primeru ohranil vse pravice iz varčevalne police.

Tudi sicer je trg dodatnih pokojninskih zavarovanj močno reguliran (nadzorovan).

Poslovanje vzajemnih pokojninskih skladov je seveda odvisno od gibanja na kapitalskih trgih, zato vrednost enote premoženja niha. Na dolgi rok so pričakovane donosnosti dobre, sploh, če posameznik varčuje v t.i. skladu življenjskega cikla. Mesečne donosnosti upravljavci ažurno objavljamo na svojih spletnih mestih ter na spletni strani Financ, naši varčevalci pa vse informacije o svojem varčevanju in poslovanju skladov dobijo tudi na spletnem portalu e.Modra.si.

Sicer pa Modra zavarovalnica dodatno pokojnino izplačuje že več kot 28 tisočim prejemnikom.

Morda trenutna situacija res ni najbolj naklonjena varčevanju, pa vendar dejstvo je, da se prebivalstvo stara in so, kot ste omenili že sami, pokojnine vse nižje. Prav zaradi tega bomo morali tako ali drugače vsaj delno tudi sami poskrbeti za dodatne prihodke po upokojitvi. Na trgu obstaja več finančnih produktov, namenjenih varčevanju za obdobje po upokojitvi. Vsak izmed njih ima svoje prednosti in hkrati tudi pomanjkljivosti. Varčevalci pa smo tisti, ki si moramo postaviti cilj varčevanja ter ga zasledovati na dolgi rok.

Kar se tiče varnosti pokojninskih skladov je treba vedeti, da je vzajemni pokojninski sklad in s tem privarčevana sredstva varčevalcev izključno v lasti varčevalcev in da je premoženje sklada ločeno od premoženja upravljavca. Z zakonom je poskrbljeno za premoženje varčevalcev tudi v primeru prenehanja poslovanja upravljavca. V takem primeru bi namreč pokojninski sklad v upravljanje prevzel drug upravljavec (v skrajnem primeru pa banka skrbnica), tudi sicer je trg dodatnih pokojninskih zavarovanj močno reguliran (nadzorovan).

Zaradi prejemanja dodatne pokojnine (pokojninske rente), ki si jo boste zagotovili z dodatnim varčevanjem, vam osnovne pokojnine nikakor ne bodo znižali. Je pa res, da je dodatna pokojnina (pokojninska renta), ki jo varčevalec začne prejemati po upokojitvi, obdavčena, vendar ne v celoti. Obdavčena je le polovica dodatne pokojnine. Za izplačila, nižja od 160 €, izplačevalec ne obračuna akontacije dohodnine, za izplačila višja od tega zneska pa za polovico izplačanega zneska izplačevalec obračuna akontacijo dohodnine v višini 25 %. Ker se prihodki posameznika po upokojitvi znižajo, hkrati pa imajo upokojeni dodatne davčne olajšave, je efektivna davčna stopnja ustrezno nizka.

Ste prepričani?
Izračun je narejen z namenom ozaveščanja. Tudi mladim namreč želimo približati tematiko, da o njej začnejo vsaj razmišljati.

Res gre za informativni izračun, ki temelji na javno dostopnih podatkih Statističnega urada, zato ta ne predstavlja natančnega zneska prihrankov, potrebnih za lepo življenje po upokojitvi. A ne glede na to, če pomislite koliko na letni ravni porabite, se nabere kar lep znesek.

Kot rečeno, s kalkulatorjem lepe prihodnosti želimo ljudi spodbuditi k razmišljanju o varčevanju, ki vam v času, ko se vaši dohodki znižajo, lahko omogoči še naprej dostojno življenje.

Neverjetno je, koliko pesimistom je med Slovenci. Ko se pogovarjamo z ljudmi, jih namreč večina meni, da pokojnine ne bodo dočakali. A statistični podatki kažejo ravno nasprotno. Povprečna življenjska doba se daljša, kar je neizpodbitno dejstvo. Zato verjamem, da boste tudi vi dočakali upokojitev in čas, ki ga boste lahko porabili za ljudi in stvari, ki vam pomenijo največ.

Srečno.

Vsekakor je najbolje začeti čimprej. Torej že v mlajših letih, čeprav z nižjimi zneski npr. 20 € na mesec. Glede na to, da je to prostovoljno zavarovanje, si lahko sami določite višino mesečne premije ter jo po potrebi tudi spremenite ali pa zavarovanje kadarkoli tudi začasno prekinete oz. ste v statusu mirovanja. To pomeni, da nadaljujete z varčevanjem, ko vam vaši dohodki to omogočajo.

Z varčevanjem lahko sicer pričnemo kadarkoli, a kasneje kot začnemo varčevati, višjim mesečnim zneskom se bomo morali odpovedati, da bi privarčevali vsaj približno toliko, kot če bi z varčevanjem začeli mlajši. Dejstvo je, da, če z varčevanjem začnemo pozneje (pri 45, 50 letih), bi morali vplačevati precej visoke zneske, da bi morda prišli na enako vrednost privarčevanih sredstev ob upokojitvi. Zavedati se je namreč treba, da se donosi pripisujejo mesečno, na vsa privarčevana sredstva.

S starostjo pa se spreminja tudi sklad, v katerem varčujete, torej naložbena politika. Mlajši praviloma varčujejo v dinamičnem, najbolj tveganem podskladu, ki omogoča doseganje najvišjih donosnosti. Po 50. letu starosti se naše varčevanje predstavi v nekoliko manj tvegan podsklad, ki omogoča doseganje nižjih donosov. Po 60. letu pa varčujemo v najbolj konservativnem, zajamčenem podskladu, ki privarčevana sredstva sicer varuje pred nihanji na finančnih trgih, a ima hkrati zato pričakovano najnižji donos

Mene pa zanima, ali bo zdaj napovedana gospodarska kriza zaradi koronavirusa kako vplivala na višino, ker pri vas že imam pokojninsko zavarovanje, sicer komaj tri leta … Imate to kako zavarovano, da ne pride do popolnega izpada? Hvala, Neja

Pozdravljeni.

Najprej pohvale za trezno razmišljanje v tem kriznem obdobju. Ne glede na trenutno stanje, življenje teče in bo teklo dalje in prišel bo čas, ko izrednih razmer ne bo več in bomo tudi mi dočakali upokojitev in s tem veliko spremembo tudi v višini rednih mesečnih dohodkov. Da nam takrat ne bi bilo treba drastično spreminjati našega življenjskega sloga, bomo morali začeti varčevati tudi za ta namen. Zato je pomembno je, da o tem začnemo razmišljati čim prej, kar še posebej velja za generacije, ki šele vstopajo na trg dela.

Sedaj pa na odgovor na vaše konkretno vprašanje:
Imate prav. Napoveduje se nova nova recesija. Kako dolga bo, je v tem trenutku težko oceniti.

A ker ste še mladi in imate do upokojitve še daleč, vas tovrstni pojavi na finančnih trgih ne bi smeli preveč skrbeti. Dolgoročno gledano lahko pričakujemo pozitivne donose, ki pa kratkoročno lahko zelo močno nihajo. Tako v plus kot tudi v minus.

Zavarovalnice so tudi sicer pod nenehnim nadzorom zunanjih institucij, hkrati nas omejuje zakonodaja s področja Solventnosti 2, ki predpisuje zadostne količine kapitala, ki ga mora imeti zavarovalnica v vsakem trenutku. Zato redno izdelujemo napovedne modele, pri čemer simuliramo tudi najčrnejše scenarije.

V Modri imamo dovolj likvidnih naložb za izplačilo privarčevanih sredstev varčevalcem, kar se je pokazalo tudi v krizi 2008. Poleg tega se držimo limitov, ki nam jih predpisuje zakonodaja. Kot rečeno, nas tudi v teh kriznih časih redno kontrolirajo nadzorne inštitucije.

Spoštovani, na vaši strani piše, da ima veliko Slovencev pri vas sklenjeno zavarovanje pa tega ne vemo? Kaj to pomeni? Kako naj vem, ali ga že imam? Sem učitelj športne … torej v javnem sektorju, Hvala, Denis

Pozdravljeni.

Morda moj naslednji zapis ne bo ravno vzpodbuden, a trdno verjamem, da tudi z manjšimi koraki in veliko mero vztrajnosti lahko dosežemo cilj. Le cilj si je treba zastaviti.

Glede na situacijo v kateri ste, boste verjetno po upokojitvi prejemali precej nizko pokojnino, kar pomeni, da je potrebno že sedaj misliti na ta čas in začeti varčevati. Varčujte z zneski, ki si jih lahko privoščite a hkrati ne pozabite na življenje v danem trenutku. Kar želim povedati je, da je varčevanje sicer zelo pomembno, a hkrati je pomembno tudi, živite tukaj in sedaj.

Na trgu obstajajo različne možnosti varčevanja, zato je najbolje, da vsak sam izbere tisto, ki je zanj najbolj primerna. Dodatno pokojninsko zavarovanje je torej le ena izmed možnosti ter zaenkrat edina oblika varčevanja, pri kateri ste upravičeni posebne davčne olajšave in zato nižje dohodnine. To obliko varčevanja namreč vzpodbuja tudi država. To pomeni, da na eni strani varčujete za prihodnost, na drugi pa ste vsako leto deležni tudi davčne olajšave. Prav tako lahko sami določite, koliko boste varčevali ter višino vplačil kadarkoli spremenite. Brez stroškov lahko varčevanje tudi začasno prekinete in ponovno začnete, ko vam finance to omogočajo.

Če bi želeli dodaten, morda bolj poglobljen pogovor, pa nas le pokličite na 080 23 45, kjer so vam na voljo naše svetovalke.

Srečno.

Pozdravljeni.

Prenosi privarčevanih sredstev med zavarovalnicami oz. ponudniki dodatnega pokojninskega zavarovanja so seveda možni. Če varčujete individualno, je prenos odvisen le od vaše volje in sprejete odločitve. Če za vas premije vplačuje delodajalec, obstaja nekaj več ovir, a so tudi te premostljive.

S prenosom so načeloma povezani stroški, a jih v praksi varčevalcu, ki prenaša sredstva, običajno poravnamo ponudniki pokojninskih zavarovanj.

Lep dan še naprej.

Pozdravljeni.

Tudi vam pohvale za trezno razmišljanje v tem času.

Na podobno vprašanje sem danes že odgovorila, zato odgovor na tem mestu le ponavljam.
Kar se tiče varnosti pokojninskih skladov je treba vedeti, da je vzajemni pokojninski sklad in s tem privarčevana sredstva varčevalcev izključno v lasti varčevalcev in da je premoženje sklada ločeno od premoženja upravljavca.

Z zakonom je poskrbljeno za premoženje varčevalcev tudi v primeru prenehanja poslovanja upravljavca. V takem primeru bi namreč pokojninski sklad v upravljanje prevzel drug upravljavec (v skrajnem primeru pa banka skrbnica).

Tudi sicer je trg dodatnih pokojninskih zavarovanj močno reguliran (nadzorovan), tudi v teh kriznih trenutkih, ko nam je ponagajala korona.

Lep dan še naprej.

Pozdravljeni.

Kot študent po trenutno veljavni zakonodaji žal še ne morete varčevati v skladu dodatnega pokojninskega zavarovanja. Vsekakor pa je dobro začeti čim prej, najbolje kar takoj ob prvi zaposlitvi.

Mlajši kot začnemo, manj se nam bo treba odrekati. Če začnemo mladi, lahko namreč tudi z 20 € na mesec privarčujemo dovolj, da si zagotovimo spodoben dodaten dohodek po upokojitvi.

Če začnemo varčevati starejši, je nemogoče nadoknaditi izgubljena leta v mladosti, ko se nismo odločili za varčevanje. Pozneje kot začnemo z varčevanjem, višjim mesečnim zneskom se bomo morali odpovedati, da bi privarčevali vsaj približno toliko, kot če bi z varčevanjem začeli mlajši. Dejstvo je, da, če z varčevanjem začnemo pozneje (pri 45, 50 letih), bi morali vplačevati precej visoke zneske, da bi morda prišli na enako vrednost privarčevanih sredstev ob upokojitvi. Zavedati se je namreč treba, da se donosi pripisujejo mesečno, na vsa privarčevana sredstva.

S starostjo pa se spreminja tudi sklad, v katerem varčujete, torej naložbena politika. Mlajši praviloma varčujejo v dinamičnem, najbolj tveganem podskladu, ki omogoča doseganje najvišjih donosnosti. Po 50. letu starosti se naše varčevanje predstavi v nekoliko manj tvegan podsklad, ki omogoča doseganje nižjih donosov. Po 60. letu pa varčujemo v najbolj konservativnem, zajamčenem podskladu, ki privarčevana sredstva sicer varuje pred nihanji na finančnih trgih, a ima hkrati zato pričakovano najnižji donos.

Glede na to, da je to prostovoljno zavarovanje, si lahko sami določite višino mesečne premije ter jo po potrebi tudi spremenite ali pa zavarovanje kadarkoli tudi začasno prekinete oz. ste v statusu mirovanja. To pomeni, da nadaljujete z varčevanjem, ko vam vaši dohodki to omogočajo.

Lep pozdrav,

Dobro vprašanje.

Kriza na kapitalskih trgih, ki jo je sprožila širitev korona virusa, bo minila. Kdaj, je nehvaležno napovedovati, ocenjujemo pa, da v roku nekaj mesecev.

Trenutna kriza sicer ne vpliva na dolgoletne povprečne donosnosti skladov, zato naložbena struktura skladov ostaja nespremenjena. Pri analiziranju finančnih trgov in izdelovanju izračunov namreč vedno upoštevamo (zajamemo) tudi pretekla krizna obdobja, ko so cene predvsem tveganih naložb močno padle (npr. zlom finančnih trgov leta 2008). Zato navadno govorimo o dolgoletnih povprečnih letnih donosnostih skladov. Te se zaradi trenutne krize ne spreminjajo, zato ostaja matematično izračunana optimalna sestava portfeljev nespremenjena.

Že pred izbruhom pandemije je bil »denar rekordno poceni«. Po izbruhu pa so praktično vse centralne banka še dodatno sprostile monetarno politiko. Zato sklepamo, da bo potem, ko bo najhujša panika mimo in bodo razmere pod nadzorom, ta denar iskal donosne naložbe. Tečaji bi se morali popraviti. Trenutno smo priča turbulentnemu obdobju, ki nam kratkoročno sicer lahko prinese še dodaten padec vrednosti naložb, vendar lahko kljub vsemu utemeljeno pričakujemo, da se bo stanje v gospodarstvu in na kapitalskih trgih ob izdatni pomoči centralnih bank normaliziralo, čim se širjenje virusa omeji.

Naš nasvet je, da zasledujte dolgoročne cilje. Dolgoročen cilj v primeru varčevanja za pokojnino je maksimalna vrednost privarčevanih sredstev ob upokojitvi. Za vse, ki smo od tega trenutka dovolj oddaljeni od dneva upokojitve, razlogov za preplah ni. Varčevalci, ki se bližajo upokojitvi, pa imajo sredstva ustrezno zaščitena z zajamčeno donosnostjo, zato je tudi zanje preplah odveč.

V razmislek:
Morda pa je ravno zdaj pravi trenutek za začetek varčevanja v skladih. Vrednost enote premoženja je trenutno nižja zaradi razglašene epidemije. Verjetnost, da bo vrednost še padala, je precejšnja, saj je globalni vpliv na trge velik. Zato lahko na varčevanje v pokojninskih skladih danes gledamo tudi kot priložnost, da z vplačano premijo kupimo več enot premoženja, ki bo dolgoročno gledano pridobila na vrednosti, ko se bodo razmere umirile.

Jaz še vedno jemljem tole temo kot norčevanje.
Vzamem besedo nazaj, če lahko izvem katera podjetja delavcem plačujejo to zavarovanje. Ali plačuje samo javna uprava in par posameznikov?
[/quote]

V Modri upravljamo s prihranki za pokojnino več kot 280 tisoč varčevalcev. Večji del res predstavlja javni sektor, a bi bilo povsem zgrešeno trditi, da podjetja, ki delujejo v gospodarstvu, svojim zaposlenim ne plačujejo dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Skrb za zaposlene po upokojitvi postaja primerjalna prednost podjetij, ki zaposlujejo nove strokovne kadre, zato se jih vse več odloča tudi za tovrstno obliko nagrajevanja zaposlenih.

Po podatkih, s katerimi razpolagamo ponudniki dodatnih pokojninskih zavarovanj, je so v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje vključeni zaposleni vseh večjih slovenskih podjetij, ne zaostajajo pa tudi srednja in manjša podjetja.

Pri pokojninskem varčevanju gre za izrazito dolgoročno varčevanje, na katerega kratkoročna nihanja (pa četudi so ta zelo visoka) bistveno ne vplivajo.

V času, ko padajo vrednosti na finančnih trgih, pada tudi vrednost enot premoženja pokojninskih skladov. Zato lahko in s tekočimi vplačili v sklad enote premoženja kupimo po nižjih cenah. Za isti znesek tako dobite več enot sklada. Ko se bodo trgi pobrali, bo lahko znesek privarčevanih sredstev močno narasel.

Zato je morda ravno zdaj pravi trenutek za začetek varčevanja v skladih in priložnost izpolnitev cilja (čim več privarčevanih sredstev ob upokojitvi) na dolgi rok.

Res je. Negotovost zaradi korone bo minila, življenje teče dalje. Verjamem, da bomo iz trenutne situacije odnesli nova spoznanja in se česa naučili.

Sedaj pa k odgovoru na vaše vprašanje…
Vsi upravljavci skladov dodatnega pokojninskega zavarovanja smo podvrženi enaki zakonodaji in pravilom, ki jih je potrebno spoštovati. Vsi izvajalci smo tudi pod strogim nadzorom zunanjih institucij. Zavarovalnice v primerjavi z drugimi izvajalci tovrstnega zavarovanja, delujejo pod še nekoliko strožjimi pravili in večjim nadzorom.

Ko enkrat sprejmete odločitev, da boste začeli varčevati in ste v fazi izbiranja najboljšega ponudnika, pa se je treba osredotočiti predvsem na naslednje dejavnike:
– višina vstopnih/izstopnih stroškov
– višina upravljavske provizije
– kapitalska moč izvajalca, ki vpliva na varnost privarčevanih sredstev
– dolgoročni donosi, ki jih je dosegel posamezen pokojninski sklad.

Pokojninske družbe, zavarovalnice in upravljavci pokojninskih skladov smo del finančnega sistema in kot taki močno vpeti v delovanje gospodarstva. Gibanje vrednosti enote premoženja pokojninskega sklada (donosnost) je v večji meri povezano z dogajanjem na finančnih trgih, ki so podvrženi t. i. gospodarskim ciklom. Zato je donosnost tako dolgoročnega varčevalnega produkta treba spremljati na dolgi rok.

Kratkoročno gledano situacija vsekakor vpliva na višino privarčevanih sredstev. Neizpodbitno dejstvo, ki je znano v tem trenutku je, da bodo donosnosti vseh podskladov visoko negativne. Najbolj negativne bodo donosnosti dinamičnih podskladov, najmanj negativne zajamčenih podskladov.

Trenutno smo priča turbulentnemu obdobju, ki nam kratkoročno sicer lahko prinese še dodaten padec vrednosti naložb, vendar lahko kljub vsemu utemeljeno pričakujemo, da se bo stanje v gospodarstvu in na kapitalskih trgih ob izdatni pomoči centralnih bank normaliziralo, čim se širjenje virusa omeji. Več o situaciji na trgih in vplivu na sklade si lahko preberete tukaj.

Pri pokojninskem varčevanju gre za izrazito dolgoročno varčevanje, na katerega kratkoročna nihanja (pa četudi so ta zelo visoka) bistveno ne vplivajo. V času, ko padajo vrednosti na finančnih trgih, pada tudi vrednost enot premoženja pokojninskih skladov. Zato lahko in s tekočimi vplačili v sklad enote premoženja kupimo po nižjih cenah. Za isti znesek tako dobite več enot sklada. Ko se bodo trgi pobrali, bo lahko znesek privarčevanih sredstev močno narasel. Zato lahko današnjo situacijo jemljemo tudi kot priložnost.

Naš nasvet je: Zasledujte dolgoročne cilje. Dolgoročni cilj je maksimalna vrednost privarčevanih sredstev ob upokojitvi. Za vse, ki smo od tega trenutka dovolj oddaljeni od dneva upokojitve, razlogov za preplah ni. Varčevalci, ki se bližajo upokojitvi, pa imajo sredstva ustrezno zaščitena z zajamčeno donosnostjo, zato je tudi zanje preplah odveč.

Modra zavarovalnica ima tudi sicer dovolj likvidnih naložb za izpolnjevanje svojih obveznosti do varčevalcev in prejemnikov rent, kar se je pokazalo tudi v krizi 2008. Poleg tega pa se držimo omejitev, ki nam jih predpisuje zakonodaja. Tudi v teh kriznih časih pa naše poslovanje redno pregledujejo nadzorne inštitucije.

Pokojninski sklad javnih uslužbencev, kjer za pokojnino varčuje celoten javni sektor, upravlja Modra zavarovalnica. Če ste zaposleni šolstvu, vam delodajalec mesečno vplačuje premije v Krovni pokojninski sklad javnih uslužbencev (skrajšani KPSJU).

Da bi preverili kakšno mesečno premijo vam nakazuje delodajalec in koliko sredstev že imate privarčevanih, se lahko prijavite v e.Modra.si. Gre za portal, ki našim varčevalcem omogoča osebni vpogled v zavarovalne police. Preverite tukaj. Za vstop se boste morali najprej registrirati.

Na e.Modra.si boste hkrati našli vse pomembne informacije, povezane z vašim varčevanjem. Prav tako vam portal omogoča urejanje svojega varčevanja.

Za dodatne informacije pa le pokličite na 080 23 45 ali pišite na [email protected]. Naši svetovalci so vam na voljo, tudi v času, ko je razglašena pandemija.

Srečno.

Vsem sodelujočim še enkrat hvala za vsa postavljena vprašanja. Mislim, da sem uspela odgovoriti na vsa.

Če se vam v prihodnje zastavi še kakšno vprašanje, boste imeli pomislek ali le komentar, pa se nam lahko oglasite tudi na forumu “Pokojninsko zavarovanje“, kjer še naprej ostajam na voljo.

Imejte lep dan in ne pozabite na navodila NIJZ. Ostanite doma v krogu svojih najbližjih. Skupaj nam bo uspelo.

Srečno.