Jahanje … konj
..se popolnoma strinjam. jaz sem začela jahati lansko leto, ampak sem prenehala, ker so konja v jahalni šoli prodali, niso pa kupili novega. Poleti (maja) imam namen iti na ranč Kaja in Grom, ker mi je všeč njihov odnos do živali in bom tam nadaljevala.
me veseli, da imaš tudi ti rada te plemenite živali.
pa,pa
Največja napaka, ki jo delajo inštruktorji jahanja je, da učenca takoj posadijo na konja brez, da bi prej ugotovili, če se mogoče ta boji konj. Najbolj pomembno je navezati stik s konjem. Mogoče tako, da se z njim samo malo sprehajaš, ga krtačiš, predvsem z dotikanjem.
Zapomni si, da konji, mogoče malo bolj kot druge živali, začutijo tvoj strah. In tako kot on nima nobenega razloga, da bi se bal tebe, tudi njemu ni čisto jasno zakaj bi se ti njega.
Priporočam ti, da obiščeš kakšno jahalno šolo (priporočam ti ranč Kaja in Grom-poglej na matkurji-imajo spletno stran) kjer boš malo v družbi s konji. Njihovo šolo ti priporočam zato, ker so edini, ki res zelo dobro skrbijo, da se najprej ti počutiš dobro v družbi konj, kar je seveda predpogoj za jahanje.
Upam, da sem ti malo olajšala zadevo, če te pa še kaj zanima pa kar vprašaj!
pa,pa
Živjo!
Jaz imam že več kor 8 let jahanja za seboj, le zadnja tri leta mi to ni bilo omogočeno zaradi zdravstvenih razlogov.
Drugače pa konje naravnost obožujem. Slike na stenah, zvezkih,…
Moja (že otroška) želja pa je, da bi nekoč imela svojega konja. Upam, da se mi bo kdaj uresničila.
Kje oz. na katerem ranču pa jahate?
p.s.: še nekaj, ste morda cepljeni proti klopnemu meningitisu oz. se na kakršenkoli način zavarujete pred njimi? Namreč jaz se jih bojim (njihovih bolezni) do onemoglosti!
Lep pozdrav. Petra
Živjo!
Že od nekdaj sem imel rad živali, a čeprav smo iemli doma kmetijo, ni bilo nikoli preveč posluha za konja. Imajo pa v našem kraju konjeniški klub, ki deluje par let in ker imajo mnogi moji prijatelji konje, sem se tudi sam lotil in se pred dvema letoma naučil za silo jahati. In potem sem vsak teden dvakrat pri prijatelju pomagal pri delu, potem sva pa šla z njegovima kobilama ven. Ampak je nastal problem, ker sta vsako leto breji in ne moreš stalno jahati, zato sem si pozimi kupil prijetnega kastrata Maksa, starega 9 let. Imam ga pri starših v hlevu, še vedno ga jaham vsaj dvakrat na teden, včasih zaradi družinskih obveznosti ali službe tudi ne, pa mi je hudo. Danes gre pa na pašo, da mu bom čez poletje zgradil dostojen boks.
Želim veliko konjeniških užitkov, ko bo pa v našem kraju kaj več možnosti izposoje konj, pa obvestim, prav!
Čao!
Živjo!
Jest sem začela z jahanjem pred kakšnim mesecem. Jaham v Jahalnem centru Janhar pri Vodicah. Zelo sem zadovoljna. Za ure se lahko dogovarjaš. Opremo lahko dobiš pri njih. Da ne govorimo o lepih terenih. Če želiš več informacij jih poklici. So tudi člani konjeniške akademije. In tudi oni ti osedlajo konja. Cena, ki jo imajo je udgodna.
Ella: Ali se že učiš jahati? če ne, ti priporočam, da najprej začneš s tem šele potem s svojim konjem.
Ponudbo konj lahko pogledaš na spletnih straneh : http://www.konji.com http://www.bolha.si in na spletni stani kmetijskega oglasnika.
Če že jahaš lahko tudi v klubu kjer jahaš povprašaš če poznajo koga, ki konja prodaja.
samo jahanje, pred nakupom konja ti toplo priporočam, saj boš šele takrat, ko boš nekaj znala in jahala več različnih konjev vedela kakšnega konja si želiš.
LP, Urška
O konjeniškem klubu PIP bi lahko navedel nekaj suhoparnih statističnih podatkov:
– Da je bil ustanovljen leta 1995
– Da šteje preko 1300 članov
– Da ima okoli 50 konj
– Da domuje na desnem bregu Save
– Da ste vabljeni vsi
– Da …
Konjeniški klub PIP Ljubljana smo ljudje in konji v njem, s svojimi sončnimi in senčnimi stranmi, z vsem, kar nam vsakdan prinaša in jemlje in vendar smo prijatelji, druži nas ljubezen do konj in narave, mi smo vse tisto, kar si v tistem hipu zaželimo in nismo nič, kar bi nas prikovalo v okove in nam narekovalo življenje.
Vabim vas, postanite tudi Vi del Konjeniškega kluba PIP Ljubljana, bodite z nami in naši !!!
🙂
041 681 502
Še ena jahačica tu…v bistvu sem začela, ko sem spoznala svojega partnerja, no, sedaj imam tudi svojega konja.
Kako se znebiti strahu? Samo vztrajnost in zaupanje osebi, ki me je popeljala v ta “svet” sta pomagali.
Kar se tiče nakupa konj, bodite zelo pazljivi in ne kupujte na lastno pest. Pri konjih so hude poškodbe nog lahko prikrite. V pogodbi obvezno dodajte aneks, da se vrne denar v primeru prikrite napake, najlažje pa se temu izognete s tem, da veterinar pred nakupom poslika noge.
straha se je res težko znebiti… lahko ti priporočam le takšen način: pojdi v konjeniško šolo, kjer pred jahanje konja tudi ”zrihtaš” torej ga očitiš, osedlaš, prektično vse… in potem še jahaš-najprej na loži (vrvici) potem še sama… in to dje časa… hodi tudi na kakšen rančč, da poskusiš še druge konje in da lahko nekaj časa na konju tudi le sediš, ko gre v korak in ne njem miruješ, oz. ko stoji pri miru, da se pazljivo nasloniš nanj, medtem ko sediš na njemu….in pa da konja spoznaš tudi preko knjig, ki ti bodo pomagale razumeti konjevo vedenje… npr. si vedela, da konj vidi skoraj vse okoli njega, razen mrtvi kot, tore ne vidi ravno črto od svojega hrbta, do repa in čez čela naprej, pa tudi pod glavo? ja, torej ne vidi tebe ko si za njim, čuti pa da je nekaj tam, zato bcne…in tako ga boš vedno bolj razumela…in tudi vedela, kaj narediti v takšnih situacijah… priporočam ti, da prebereš knjigo Če bi konji govorili, pa ti bo vse bolj jasno… saj se jih po vsej vrjetnosti bojiš zaradi neznanja in nevednosti, kar pa lahko premagaš samo z veliko znanja in dvakrat toliko izkušenj 😉
SICER PA TUDI JAZ ENOSTAVNO OBOŽUJEM KONJE!!!! ČEPRAV SEM SE JIH VČASIH BALA, SEDAJ TUDI JAZ JAHAM IN JIH ČEZ PAR LET NAMERAVAM TUDI KUPITI-KO BOM GALOP RES OBVLADALA, IN BOM IMELA ŽE VSE NAŠTUDIRANO 😉
jelka, to da ti konja osedlajo, se meni ne zdi neka prednost, raje ga osedlam sama, malo se navadiš na konja, konj nate, pa še tako prijetno je česati konja 🙂 mogoče bi se tudi tako znebila strahu pred konji, da ga najprej malo pobožaš, potem počešeš in tako počasi naprej, do zajahanja. vsekakor vsem ki imate priložnost začeti jahanje vsekakor priporočam. to je neopisljiv občutek in užitek