Že tako so gluhi najslabše izobraženi v Sloveniji, zdaj bo pa še slabše. Zakaj? Zato, ker si naša država oz. konkretno naš minister za visoko šolstvo grozno prizadeva uvesti šolnine za vse študente v prenovljenih programih po bolonjski deklaraciji. Že tako se malo gluhih odloča za nadaljevanje šolanja po končani srednji šoli, zdaj bo pa še slabše, saj bodo sedaj od tiste peščice gluhih, ki študira in jih lahko preštejemo na prste obeh rok, odpadli vsi tisti iz ekonomsko in socialno šibkejših družin. 61 % slovenskih delavcev ima nižjo plačo od slovenskega povprečja.

Nekateri govorijo, da se bo zaradi uvedbe šolnin povečala kvaliteta študija na fakulteti. Jaz pa temu prav nič ne verjamem. Sedaj sem podiplomski študent, podiplomski študentje pa moramo 30 % šolnine plačati sami, 70 % pa name je financira država. Ko sem bil na dodiplomskem študiju, mi šolnine ni bilo treba plačati. Tako lahko primerjam kvaliteto študija za gluhe na dodiplomskem študiju (ko je bil v celoti financiran z javnim denarjem) in zdaj (ko je le 70 % financiran z javnim denarjem). Povem vam: za gluhe je podiplomski študij dosti težji kot dodiplomski, pa ne mislim tukaj zahtevnosti snovi, ampak zahtevnost pridobivanja zapiskov, za študij potrebnih informacij, odnos profesorjev do študentov, potrebo po komunikaciji z referatom in govorilnih urah,… Na dodiplomskem študiju je bilo dosti lažje priti do za študij potrebnih informacij in do zapiskov kot na podiplomskem študiju. Na govorilne ure sem na dodiplomcu šel samo po podpise in na vpis ocen, na referat pa samo po potrdilo o šolanju. Zdaj pa se skoraj vsak teden pojavi kakšen problem, zaradi katerega rabim pomoč referata ali obisk govorilnih ur. Še sreča, da večina profesorjev že uporablja elektronsko pošto, tako da se lahko kar preko elektronske pošte pogovorim z njim! Ker če grem na govorilne ure, profesorja marsikdaj nič ne razumem, pa ga prosim, da mi napiše, kar mi je hotel povedati (predhodno mu še povem, da sem gluh), pa mi noče nič napisati, pravi, da nima papirja, ipd., ali pa mi napiše na tak način, da potem še manj razumem vse skupaj.

Za gluhe študente je problem tudi to, da so nekateri profesorji dosegljivi samo po telefonu (nimajo govorilnih ur, elektronske pošte, ipd.). Prav tako nikjer ne napišejo natančno, kakšne so naše obveznosti pri tem predmetu, kako se bo izvajal izpit, podatki v predmetniku pa so največkrat stari, nepopolni in napačni. Ker gre v tem primeru za upokojene profesorje, ki po zaslugi uspešnega dela v preteklosti honorarno še poučujejo nekaj predmetov, bodo ravno ti tisti, ki jih bo nov sistem nagradil. S šolnino, ki jo bodo morali plačevati tudi gluhi študentje, bodo nagrajeni taki profesorji, od katerih gluhi nimamo nič drugega kot težave!

Pravijo tudi, da bodo profesorje spodbujali, da bodo pisali učbenike. Pri tem moram poudariti, da mnogi profesorji napišejo učbenike, ki pa največkrat niso nič kvalitetni in študentom kaj malo pomagajo pri študiju. Tako so npr. v knjigah, kjer so računske naloge, samo naloge, ne pa tudi razlaga snovi, na kateri naloge temeljijo. Prav tako so mnogi učbeniki samim sebi namen. Enkrat sem kupil en učbenik, misleč, da bo notri vse tisto, kar jemljemo na predavanjih, ko sem pa učbenik odprl (v knjigarni na faksu ne smemo listati učbenikov), pa sem videl, da je notri sam balast in zelo malo uporabnega zame. V bistvu je zame prišlo v poštev 5 strani od skupno 250 strani!!! In takšne učbenike bodo nagrajevali z denarjem, ki ga bodo vzeli ubogim študentom! Da o tem, da bodo učbeniki za mnoge gluhe študente prezahtevni, niti ne govorim!

Gluhi študentje pa bomo še vedno imeli težave pri pridobivanju zapiskov. Ker ne moremo spremljati predavanj, bomo morali zapiske kopirati od sošolcev, ti pa ne bodo nujno kvalitetni. Lahko, da bo v zapiskih pisalo čisto drugače kot v učbeniku (t.j., da si bodo zapiski in učbenik nasprotovali). Kaj storiti v takem primeru? Tudi to se mi je že zgodilo. Toda takrat je bil študij še zastonj. Ja, vem, tolmača bo treba. Toda tukaj je problem naslednji. Človek ne more spremljati tolmača in hkrati zapisovati snov. Jaz sem že imel tolmača pri nekaterih predavanjih, pa sem od teh predavanj odnesel manj kot od tistih, pri katerih sem snov prepisoval od sošolca ali pa sem bral prosojnice oz. skripto. Razen tega sem imel po predavanjih, ko se mi ni bilo treba matrati z gledanjem tolmača, vedno še energijo, da sem prosil sošolca za fotokopiranje, gledanje tolmača pa me full utrudi. Ne vem, zakaj. Toda, če bi že kdo bil zmožen hkrati gledati tolmača in si zapisovati v zvezek, bi mu zmanjkalo ur za tolmačenje. ŠOU tudi v prihodnje ne bo financirala tolmačev gluhim, čeprav bi bilo to lepo od nje. Enako velja za zapisnikarje.

V Kanadi imajo v okviru univerz oddelke, ki se ukvarjajo s pomočjo študentom s posebnimi potrebami. Ti oddelki gluhim priskrbijo tutorja, inštruktorja, zapisnikarja, ipd. ŠOU in Univerza v Ljubljani skupaj z vsemi njenimi članicami tega nimajo v načrtu… Enako velja za preostali dve univerzi v Sloveniji. Meni bi zapisnikar prišel dosti bolj prav kot tolmač. Ure tolmačenja bi z veseljem zamenjal za ure zapisnikarja. Tolmač je zame “prehud”. Nič si namreč ne zapomnim od tega, kar mi je tolmačil, hkrati pa si ne morem nič zapisati. Ne vem, komu toliko koristijo tolmači na fakultetah, ko pa potem ne more nihče nič prepisati, ko mora gledati tolmača… Zakaj rabijo gluhi ob zapisnikarju še tolmača? Jaz bi si izbral le zapisnikarja, če bi imel to možnost… Govori se pa, da gluhi rabijo oba. Zakaj? Ali se ne morejo doma učiti iz zapiskov, ki jih je naredil zapisnikar, če zraven ni bilo tolmača?

Ker že nekaj časa ni nihče odgovoril, bom jaz nekaj svojih misli dodala. Ker so tvoji predlogi utemeljeni, je edina prava pot, da se to pošlje kot uradni dokument na univerzo z utemeljitvijo, in počakamo na odgovor. Vendar, žal, praksa v tujini je pač taka, da so šolnine obvezne za vse, tudi za gluhe. Poglejmo univerzo Gallaudet, poglejmo še študij v Veliki Britaniji, gluhi niso izjema. Vsekakor pa imajo tam pravico do tolmača in zapisnikarja, seveda brezplačno. In prav je tako, da imajo oboje, saj brez tolmača ne moreš slediti zapiskom in jih povezati s predavanjem. Včasih so zapisniki res neuporabni, če jih zapisnikar ne zna zapisati jasno, to pa je spet tudi odvisno od predavatelja.

Jaz znam zapiske povezati s predavanji tudi brez tolmača.

Na našem faksu profesorji prav iščejo priložnosti, da bi nam naredili težave!

NO, potem je vse v redu. Ne verjamem pa, da so vsi profesorji taki, so tudi svetle izjeme, zaradi katerih se čudimo, da je svet tudi lahko prijazen. Sicer pa, težave so sestavni del vsakdanjika in od tebe je odvisno, kako boš gledal nanje – kot na priložnost ali kot na težave.

Glede šolanja…slišala sem, da je na zavodu stanje šolanja vse slabše…le kje je bil tisti čas, ko je Zavod vse napredoval, sedaj pa pada po krivulji navzdol? ali je ministrstvo za šolstvo bolj nakazal zanimanja na falkutete, kjer lahko vidijo, da je vsaj nekdo najbolj izobražen primeren za prihodnost slovenije…pa te zadeve EU in njihova nova pravila…po mojem je vse od takrat spremenilo…upam vsaj, da moja prihodnost ne bo ogrožena, ker se želim vpisati še višje, kljub mojemu slabemu razumevanju…samo obstajajo pa tolmači, hvala bogu, če ne bom razumela profesorjev…in naša, seveda…ne odlašajmo na jutri, spremenimo sedaj že to!…

lp