Zanima me kakšne so vaše izkušnje z vašimi najemodajalci,če živite v najemu?Pri nas je groza,kamorkoli se preselimo,vsak ima svoje poglede,tako da več res nevemo kam bi se selili da bi imeli samo MIR.

To je že peto stanovanje v katerem živim v podnajemu, pa z lastniki še nikoli nisem imela težav. Mogoče imam srečo. Je pa res, da smo vedno podpisali pogodbo, v kateri so natančno določeni pogoji z obeh strani. Katere stroške nosim jaz, katere lastnik stanovanja, kolikokrat letno ima lastnik pravico vstopa v stanovanje(seveda ob moji prisotnosti), kakšen je odpovedni rok…Tako se zavarujeta tako najemodajalec, kot najemojemalec.
LP Jasna

Sama imam izkušnje na obeh straneh.
Kot najemnik sem se selila trikrat. Vsakič razumna najemnina in korektnost z obeh strani. Najemnino in položnice sem plačevala redno, stanovanje sem vzdrževala, kot bi bilo moje in to je bilo to.
Kot najemodajalec imam enkrat grozljive izkušnje z najemnikom, ki ni plačeval položnic (najemnino je plačal za leto vnaprej), v stanovanju je povzročil ogromno škode in se izselil pred potekom pogodbe, ne da bi me obvestil. Za seboj je pustil odklenjena vrata, odprta okna in odprt vključen hkadilnik. Ko smo sklepali pogodbo, so bili z njim starši in vse je zgledalo OK. Mimo grede, oče je na precej visokem javnem položaju.
Zdajšnji najemnik je mlad par, najemnino mi plačujeta nižjo, kot je ena srednja cena ta hip, stroške plačujeta, stanovanje vzdržujeta, če je kakšen problem me obvestita in ga skupaj rešimo. Jaz sem zadovoljna, onadva pa tudi. Še sama sta vprašala, če imam namen podražiti ?! Menim pa, da je en fer odnos z obeh strani vreden več, kot pa nekaj tisoč tolarjev. Upam, da bo tako tudi ostalo.

Moje zelo dobre. Zamenjala 4 “gazde” v 10 letih, nikoli nisem imela problemov. Najprej sem živela v sobi, ki je bila del stanovanja lastnikov, pa niso nikoli vstopali vanjo, če me niso prej o tem obvestili. Po skoraj treh letih sem bila zanje kot posvojena hči, ničesar niso zaklepali, čeprav sem zadnje leto živela 90% sama v celi hiši (za 100 DEM/mesec). Nikoli nisem delala škode ali vodila v hišo drugih ljudi, če nisem prej od lastnikov dobila dovoljenja. Ko sem zamenjala službo, sem tudi stanovanje, imela v najemu garsoniero v privat hiši, enako zelo dobre izkušnje, fer odnos z obeh strani. Nazadnje smo tri leta živeli v stanovanju v bloku in je bilo enako. Mi smo pošteno plačevali najemnino in račune, skrbeli za stanovanje, kot da je naše, gospodar je pa reagiral na naša obvestila o okvarah ali potrebnih popravilih. V stanovanje ni nikoli vstopil, ne da bi nas vsaj 3 dni prej o tem obvestil in vprašal za dovoljenje. Je bilo tako zapisano tudi v pogodbi. Skratka, nobenih težav!

Mi imamo dobre odnose. Plačujemo najemnino in položnice (vse sproti), če kaj rabimo, se pokličemo. Ni pa lastnik še nikoli prišel v tem času v stanovanje, saj pravi, da ga ne zanima kaj in kako – ko gremo ven ali ga bomo odkupili, mora biti v stanju kakršnega smo dobili. Midva sva zaenkrat zadovoljna (no, ja – lahko bi bilo večje in cenejše stanovanje :-))).

nika

20let sem najemnica, ampak take slabe izkušnje, ki sem jih imela v Vili Minka v Kosezah, pa se ne. Gospa je zleht, pohlepna, ko smo dobili 250eu vavcarja, mi je rekla, da ji plačam 100eu z vavcarjem(bila sem na črno) po dveh mesecih ugotovim, da mi je ukradla vseh 250€.gospa sedi na milijonih, krade pa reveže, zapira radiatorje sred zime, hodi v stanovanje ko te ni doma, sedela je 1dc od vhodnih vrat. Zelo moteča, tudi zali najemnike, sosedi bežijo od nje, ker je tok zleht