Pozdravljeni!

Prosila bi vse bivše uporabnike, če mi zaupajo svoje izkušnje s travo.
Zakaj ste jo sploh začeli uporabljati, kakšne občutke vam je nudila, kako ste se počutili ko je njen učinek popustil? Kako ste dojemali stvari in dogajanje okrog sebe pod vplivom THC in kako ko je učinek popustil? Zaradi česa ste se odločili prenehati in ali ste občutili kake posledice ob prenehanju? Kaj vam je bilo v pomoč da ste se odločili prenehat? V glavnem……zanima me prav vse in vam bom zelo hvaležna, če mi boste zaupali svoje izkušnje.

Lep pozdrav!

Sam sem kadil travo par let,občasno,enkrat več enkrat manj.Začelo se je na zabavi med znanci ki ti ponudijo in probaš.Občutek je kar prijeten in hitro se pojavijo blaga vrtoglavica,dezorentacija in sproščenost.Močno se povečajo občutki,predvsem sluh in čas.Zelo zanimivo je poslušati glazbo,ker lahko slišiš in se popolnoma usredotočiš na vsak zvok.Zelo zanimiv zna biti tudi sex,zaradi povečanih občutkov in pa vožnja z avtom je nora,vendar zelo nevarna če sam voziš.Efekt traja od 15min.-1h,odvisno od kvalitete.po prenehanju se dobro naspiš,če kadiš malo ali občasno ni nobenih težav.Če pa kadiš redno se pa zna razviti zelo globoka depresija in tesnoba,ki pa ni prijetna.Vsaj pri meni je bilo tako,zato sem se odločil nehati.Sicer telesne abstinence ni,razen mogoče pretirano potenje,se pa pojavi dokaj neprijetna psihična abstinenca z znaki depresije,nespečnosti in veliko željo po travi,traja pa lahko tudi do 2 meseca.Zato tiha,če te mika,da bi probala ti svetujem,da ni vredno.

Tiha pozdravljena!

Vsaka vrsta eksperimentiranja kajenja marihuane je rizična, saj je dokazano, da je okrog 90 % tistih, ki so zasvojeni pričelo s kajenjem marihuane. Nikoli ne moremo točno določiti kdo bo lahko pravočasno nehal kdo pa bo z uživanjem THC nadaljeval.
Seveda je pomemben vzrok tudi eksperimentiranja s travo. Vsekakor je to beg od stika s samim sabo, pred reševanjem problemov, kakršnikoli že so, od realnega življenja. Človek se mora naučiti uživati, ko to zasluži na zdrav in moralen način. Posledice pa so vedno tudi socialne,…
Kaj več o kratkoročnih in dolgoročnih posledicah ter morebitnih vprašanjih lahko dobite na naših kontaktnih številkah in se tudi naročite na pogovor.
Veliko preudarnosti želim!

Odgovarjala sem Mateja.
Društvo “Projekt človek”
POM: 051/642-074

Živjo Tiha.

Jaz sem tudi kadila približno 5 let. Se mi pozna na spominu, poletja, ko sem bila stara 16 let se sploh ne spomnim, ker je bila trava vsak dan v igri. Jože ti je prav povedal, da dolgoročno ti kajenje povzroča depresijo in ko si depresiven še enega prižgeš in še enega čez nekaj časa. Jaz sem nehala in sedaj eno leto nisem niti enega prižgala oziroma sodelovala pri kajenju. V nasprotju z mojim fantom. On kadi že redno vsak dan od 1. letnika srednje šole. Sedaj je star 27 let. Zelo se mu kaže na obnašanju in pri depresiji, ko sem prej navedla, da kadiš lahko enega za drugim. Včasih je na dan skadil tam do 10 zvitkov. Sva se pogovorila in je zmanjšal na tri. Sedaj se pogovarjava, da bi šla oba do terapevtke, ker on ve da sam ne bo mogel nehat, pa čeprav mu stojim ob strani. Prizna, da je odvisen. Bolje pa da ga ne vidiš oziroma si v bližini, ko ne kadi nekaj časa, ker mu že konec meseca zmanjka denarja. Jaz sem tudi mislila, pa saj to je trava to je lahka droga. Zavaja. Tako kot alkohol in cigareti. Jaz sem nehala, samo zaradi tega, ker ko sem ga prižgala zvečer, sem pojedla skoraj vso hrano iz hladilnika. In s tem se je začelo poznati na teži in problemi so prihajal. Sem samo rekla ne ne bom več. Tudi če moj fant še vedno kadi, mene ne mika niti da bi naredila en dimček. Smrdi mi.

Tanja S/Mateja, vas bi pa vprašala, ker kot sem že omenila, da bi si poiskala terapevtko, da bi se fant odvadil kajenja. Zanima pa me:
-ali imate možnost terapije

in, če je odgovor da:

-kje se nahajate,
-kolikokrat na teden oziroma mesec je terapija/pogovor,
-je to anonimno,
-je potrebno to kaj plačati?

Lep pozdrav

Zdi se na mestu absolutne trditve podpreti z viri in biti precizen v izražanju.

Trdite, da je 90% tistih, ki so zasvojeni začelo s kajenjem trave. 90% zasvojenih s čim? Alkoholom? Hazardom? Travo? Kokainom? Pomirjevali? Opiati?

Ne trdim, da je trava nenevarna, a če si kaka droga zasluži status t.i. gateway droge je to prej alkohol. Ne bom navajal %, ker nimam časa iskati vira, a verjetno so skoraj vsi odvisniki od prepovedanih trdih drog eksperimentirali z alkoholom.

Ali to avtomatično pomeni vzročno-posledično povezavo med eksperimentiranjem z alkoholom in kasnejšo resno boleznijo odvisnosti? Morda, a ne nujno in enako velja za travo.

Večina naših pogledov na svet okoli nas je posledica družbenih vzorcev, malo je lastnega raziskovanja in razmišljanja, tematika drog pa je še dodatno nabita z emocijami in socialno stigmo.

S travo se “eksperimentira” tisočletja, par ameriških predsednikov je svojo gojilo kar na vrtu Bele Hiše. Trava da človeku možnost pogleda na stvari z drugačnega zornega kota, z razširjeno zavestjo, če uporabimo hipi termin, nikakor ne spodbuja nasilja, sama po sebi ne vzbuja želje po drugih ali močnejših drogah.

Večina mladostnikov poskusi travo in ko vidijo, da ni noben bav-bav se vprašajo, utemeljeno, ali so jim starejši lagali ali so nevedneži. In v tem leži potencialna nevarnost. Ker jim je bila trava namreč predstavljena kot tako zla in nevarna, vidijo pa le rahlo spremembo stanja zavesti, lahko napačno sklepajo, da so jim lagali, ali govorili iz nevednosti, tudi glede drugih drog.

Ogromen del t.i. X in Y populacije ter mlajših po vsem svetu je ali bo poskusilo travo, tako to pač je, gre za del odraščanja, in velika večina jo bo hitro ali sčasoma prerasla, en del jo skadil kak joint sem ter tja za v kino ipd., le majhen % eksperimentatorjev pa bodo postali dolgoletni vsakodnevni uživalci trave, ker razumna oseba s časom uvidi, da ima uporništvo svoj rok trajanja, od trave so se naučili, kar se pač naučiti da in redno uživanje postane breme, tudi finančno, ker je trava danes relativno draga, ali ker bodo spoznali, da ne gre več za travo samo. marveč za družbeno vezivo, ker se mladi trezni danes težko zabavajo, ne da bi šli v hribe ali kam drugam.

Skratka, trava ni povsem nedolžna, a problem te države je alkohol. Sobotno Delo poroča, da vsak 3 Slovenec pije preveč, a ker je ta res nevarna, trda, zdravju škodljiva itd. droga pri nas družbeno sprejemljiva pri Jožetu, ki se ga vsak dan malo napije in terorizira svojo družino, zamahnemo z roko in se dobrohotno nasmehnemo, češ, kaj čmo, takle mamo, ko se ga Franci nalije in z avtom ubije dve mladi punci čež dva dni vse skupaj pozabimo, ko pa Miha skadi en džoint pa cela drama o nevarnosti trave. In to kao strokovnjaki za droge?

Pozdravljena!

Društvo “PROJEKT ČLOVEK” nudi možnost terapije rednim uživalcem droge kot tudi eksperimentatorjem oz. občasnim uživalcem drog. Klasičen program se izvaja tako v Ljubljani in Sopotnici.

Program za otroke in mladostnike pa je namenjen populaciji do približno dvajset let starosti (tudi več, če to narekuje situacija) in sicer v zvezi s PREPREČEVANJEM in zdravljenjem različnih vrst zasvojenosti tudi nekemičnih.Poudarek je na preprečevanju razvoja zasvojenosti, razvoju socialnih veščin, večanju uvida lastne problematike, večanju kakovosti lastenega življenja,..

Nahajamo se na Slovenski 19, Ljubljana. Individualni pogovori se izvajajo enkrat tedensko ali večkrat po potrebi. Pomembno je tudi sodelovanje, če je le možno ključnih bližnjih oseb. Seveda program vsebuje še druge oblike sodelovanja kar pa lahko zveš tudi preko našega e-maila ([email protected]) ali tudi preko telefona: ‘1/425-12-14 ali 051/642-074
Pogovori so anonimni saj velja v socialnem delu etika molčečnosti.
Pogovori v sprejemu so brezplačni, po vključitvi v program pa sicer plačljivi vendar je cena po potrebi prilagojena individualnim zmožnostim.

Toplo povabljena, da se oglasiš za dodatne informacije in svetovanje!
Pohvalno zate, da izražaš solidarnost in skrb za sočloveka!

V imenu Tanje sem odgovarjala Mateja V.

Vsem se iskreno zahvaljujem za odgovore! Upam, da se oglasi še kdo.Rada bi slišala čimveč izjav, da si ustvarim čimbolj realno sliko.

veverrca tebe pa naprošam če bolj natančno opišeš kako se obnaša tvoj fant ko ne kadi nekaj časa. Lahko pišeš tudi na moj e-mail, če nočeš razkrivati podrobnosti tu pred vsemi. Zelo ti bom hvaležna.

Lep pozdrav vsem!

Živjo tiha.

Ja v bistvu pade v abstinenčno krizo, podobno kot pri odvajanju cigaret sam se mi zdi, da je še malo bolj intenzivno. Obnašat se pa začne zelo agresivno. S tem ne mislim fizično, kakšnega pretepanja ali kaj, ampak psihično. Vem, da sem morala kar veliko pazit pri temu kaj sem mu rekla, ker se je zelo hitro razburil, če sem mu rekla, kar mu ni bilo všeč. Hitro je postal jezen v glavnem. Zvečer ni mogel zaspat. To je večinoma to, je pa res, da je od vsakega človeka odvisno kako bo reagiral na odvajanje.

Lahko jaz tebe vprašam zakaj te to toliko zanima? Ti bom tudi lažje kaj povedala, če bom vedla ali imaš kakšne probleme s tako osebo, ki to kadi ali tebe samo zanima kako pa kaj? 🙂

lp

Živio veverrca

Zanima me zaradi ene osebe, ki že par let kadi travo. Obnašanje ki si ga zgoraj opisala se je zadnje 3 leta stopnjevalo do te mere, da sploh več ne vem kako komunicirat z njim.
Morda mi lahko s svojimi izkušnjami pomagaš, da najdem način kako spet spostaviti normalen dialog med nama, zato bi te prosila da se mi oglasiš na moj e-mail.

Lep pozdrav!

Evo povem ti moje izkušnje s travo iz prve roke. Stara sem 16 let in travo sem prvič poskusila pri 12 letih.
Kako se je začelo?
Naj omenim, da sem že od malih nog bila živahen in radoveden otrok. Vedno rinila iz vozička, plezala na mizo, se vozila brez čelade, tekla čez cesto skozi rdečo luč, fasalo sto in eno batino od mame, ata, dedka, strica,… Skratka vsa žlahta se je bala, ko je moja mati zbolela, da bi me kdo dobil v varstvo…
Od kje ideja, da bi poskusila travo? Pri enajstih letih sem prvič brala knjigo »Mi otroci iz postaje ZOO«. Pač knjiga, ki je dobila veliko pohval, hkrati pa tudi pripomb, češ da mlade vleče v drogo. No jaz sem bila med tistimi, ki jim pač branje te knjige ni nucalo, da bi se bali droge, pač pa nasprotno. Lahko rečem, da se nikoli nisem ničesar bala, kvečjem me je nevarno in prepovedano mikalo.
Tako sem (niti sama ne vem kako) prišla v druščino, 2, 3 leta starejšo, ki je kadila travo in veliko pila. Takrat sem imela nekje 12 let. Fantje so bili stari 14, 15… Trave se z njimi nisem upala poskusiti, ampak ne zato, ker bi se bala efekta, ampak preprosto zato, ker me je bilo strah, da ne bi znala pravilno kaditi in bi izpadla bedak. Izgovarjala sem se, da ne moram, češ da me bo mati zavohala. Sem pa toliko rajši pila, ker sem bila prepričana, da se tisto pivo ali dve itak ne zavohata, pa še alkohol je nekako bolj domača zadeva, se ga pije na piknikih, rojstnih dnevih, medtem ko se trave ne kadi, še omenjalo se je ni…
No pri dvanajstih sem se pač toliko nalivala z alkoholom, da mi je to postalo že vsakdanje. Mati me je pustila vsak petek in soboto do 22h, misleč, da sem v dobri družbi.
No enkrat pa me je vseeno dobila, ko smo pili vino in je bila neka fora, da je šla steklenica okol in je vsak mogu eksat 10 sekund. Ampak jaz sem mislila, da imam pijačo že tok pod kontrolo, da točno ujamem tisto mejo, do katere se še fajn počutim, pa da mati ne vidi, da bi bila kej drugačna. Pa je nisem. Prišla sem domov in sej veste, bum na pojslo, bruhala, stokala, šla na sekret, pobruhala hodnik, kopalnico itd itd…

V glavnem takrat se je moja pivska zgodovina končala. Vsaj tisto nacejanje ob vikendih. Ni pa manjkalo dolgo, da sem dobila novo idejo. Trava! Ne rabiš se nacejat pa še slabo ti baje ni. In res je prišla idealna priložnost, ko smo ravno z neko skupino mladih potovali (ne bom govorila za kaj se je šlo, ker lahko da me kdo pozna tu na forumu, kaj pa veš) in jaz sem od nekega kolega iz tiste bivše pivske družbice nažicala travo. Nisem je še znala sama zvijat, ampak se je že našel nekdo, ki jo je znal. In ja, lahko rečem, da je bilo NEVERJETNO. Sicer sem prvič kozlala, kar je normalno, da telo sprejme ta THC, ampak vse naprej je bilo pa čudovito. Bila sem stara 12 let in počena kot prasica. Še zdej se spomnem, ko smo ležal pod nekimi bukvami al lipami, na travi, kadili cigarete (takrat sem začela kadit tudi tobak) in kar nekaj jamrali, vsak zase… vsak sam sebi. In jebalo se nam je vse.

Še glede šole – bila sem nadpovprečno pametna in učenje mi ni povzročalo težav. In ravno to je mati tolažilo pred vsakimi čudnimi govoricami, češ tale vaša hčera ga pa kr neki serje naokol. Samo spričevalo sem ji potisnila pred faco pa je dala mir. Če pa ni verjela je šla pa na govorilne v šolo, kjer so me vse prfokse hvalile, da sem res zelo zelo pridna učenka, da ne delam težav, da bo še veliko iz mene itd…

Tako so leta minevala, jaz pa sem se naučila vseh travarskih for. Znala sem si sama zvijat jointe, ekologe, kupila sem si vodno pipo in jo imela v omari, vsem na očem, češ da je okrasek, proti rdečim očem sem uporabljala Visine kapljice, če pa je mat kaj čudno gledala sem pa rekla, da je to zarad kontaktnih leč.

No še to bolj na podrobno. Kako je bit zadet?

Na začetku, ko sem te občutke še spoznavala, je bil v ospredju predvsem ta občutek vznemirjenja. Pri dvanajstih letih pa trava, haha! Bila sem prva v razredu, oziroma v celi generaciji in počutila sem se, kot Elvis Presley na vrhuncu svoje slave. Pa nisem bila neka kura otročja, ki bi okol trobila, da kadim travo, sploh ne! Bila sem tiho in noben ni vedel, da jo kadim. In to mi je bilo najbolj všeč. Že od nekdaj, da sem imela VELIKO skrivnost, VELIKO izkušnjo. Če bi to povedala samo enemu, bi se razvedelo po celi šoli in verjetno bi kdo hitro kopiral za mano in poskusil še on. Ali pa bi se novica tako razgovorila, da se ne bi več počutila tako kul, kot Elvis Presley, ker bi zadeva postala preveč vsakdanja. No, če bi se razvedelo po celi šoli bi prišlo tudi na uho učiteljem in posledično do mojih staršev, kar bi pa bila velika štala. Ampak pustimo to. Je že bila kakšna stara mamca, ki me je videla kadit in je potem neki po ovinkih povedala moji babici in babi moji mami. Ampak kdo bi pa verjel moji babici, kaj šele neki drugi stari mamci, ki je povedala moji babici?
No če preidem nazaj na občutke… kajenje trave pri dvanajstih je bilo tako vznemirljivo, kot bi 8-letnemu otroku v roke potisnil porno revijo. Vse tiste zanimive sličice in smešni obrazi – boljše kot risanke, definitivno!

Ampak bit zadet pri dvanajstih ali pa pri petnajstih ni isto. Zato bi rekla, da je pri dvanajstih šlo bolj za občutke vznesenosti, vznemirjenosti – točno to, kar me je od nekdaj mikalo. Početi nekaj, kar se ne sme in kar večina ne počne. Taka sem od rojstva dalje.
Pri petnajstih zadevo čutiš drugače. Lahko bi rekla, da sta tiste prave travarske občutke pri dvanajstih prikrila občutek vznesenosti in vznemirjenosti. Ni bilo važno, kaj zares sem čutila, samo da je bila trava in SAMO TO, da je ne bi smela kadit.

Pri petnajstih sem šele zares spoznala travo, vse tiste njene čarobne filinge, za katere lahko rečem »oh, to mi deli…«. Ko sediš pri miru in zapreš oči in te počasi, počasi zajame nek val, veter ali karkoli si pač predstavljaš in te objame in te začne vrtet. V bistvu si ti na miru in se vse okol vrti, ena tak res zanimiv vrtiljak. In vrti se vse hitreje in hitreje. Naenkrat te butne nov val od spodaj, se pravi od stola, na katerem sediš in te dviguje, tvoje telo pa je tako tako težko, da se ti zdi da te 100 kilska sila pritiska na stol, medtem ko te druga dviguje, hkrati pa se vse okoli tebe vrti. Sliši se grozno ampak filing je tako hud, tako neopisljiv. Ta hud efekt, pri katerem včasih že pomislim »O boh, kdaj bo konc, sej me bo raztrgal…« traja nekje pol ure. Začne se 20 minut po kajenju in traja pol ure. Potem pa počasi ponehuje. Vse skp recimo dve uri.

Da grem nazaj na mojo zgodbo. V devetem razredu sem ugotovila, da sva v razredu dva Elvisa Presleya, samo da mi je bilo takrat že vseeno, če začne cel svet kadit travo, ker itak sem bila jaz prva in to se je od takrat naprej vedelo. Bil je sošolec, malce umetniški in samosvoj, tako kot jaz, ki je bil prav tako že od nekdaj velik firbec. Začela sva se družit in naenkrat naju je kopiralo še par ljudi iz naše generacije. Res dolgočasno! Ampak dobro je bilo to, da sva lahko te filinge delila in šele takrat sem spoznala tisti efekt trave, o katerem se največ govori – smejanje! In to takšno smejanje, da sem prišla tudi s polulanimi hlačami domov in sem potem še nekaj dni imela musklfibr v trebuh, hehe.
V glavnem ko si počen je bistveno to, da se ti jebe za vse. Nekako si sproščen (tipično skoraj za vse droge), umirjen in svet je dajansko tak rožnat, tak v easy. Sploh se ti nikamor ne mudi in pri vsaki klopci se ti zapaše počitek. Sej ne da bi bil utrujen, samo rad bi si pogledal pokrajino naokoli, al pa samo zaprt oči in odplaval.

Uf še to – prva stvar, ki jo začutiš že hitro po kajenju je suho grlo in blazna žeja. In velika napaka mnogo mladih je, da po kajenju, ko še ni tistega pravega efekta sežejo po alkoholu. Mešanica je pa ubijalska – preizkušeno! Enkrat se spomnim, da sva s tem sošolcem, ko sva se ga ravno zadela nekje v naravu, pila kar iz reke, čeprav sva vedela, da se izteka v njo kanalizacija. Pa kaj, a je blo važno? Danes se mi obrača, če pomislim na to…
In pa huda lakota, ki te običajno zagrabi, ko efekti že zginjajo, kakšno uro in pol po kajenju. Še danes se spomnim, ko smo kadili jaz, tisti sošolec in še ena kolegica, pa nas je zagrabla huda lakota. Skupaj smo napraskali drobiž in s sošolcem sva šla v bližnjo trgovino. In takrat v navalu lakote sva pred trgovino požrla tri čokolade in prišla nazaj brez. In midva butla se nisva zmenila izgovora, zakaj nisva prinesla čokolade tudi tisti prijateljici in na koncu sva hkrati rekla – jaz, da je trgovina zaprta, on pa da sva zgubila denar. Zelo duhovito.

Pa še glede haluciniranj (halucinacije=previdi, presluhi)… Za travo halucinacije niso tako tipične, sem jih pa že doživela, pri velikih količinah skunka, pa tudi pri hašišu, pri domačici ravno ne. Zelo tipično je, da se ti predmeti povečujejo in manjšajo – gre za zelo majhne spremembe, ki sploh niso strašne, ampak smešne. Enkrat vem, da sem halucinirala še kakšni dve uri po kajenju, ko smo imeli ravno kosilo in se mi je žlica smešno odmikala, povečevala, oddaljevala. In jaz sem jo gledala in se ji smejala.
Sem pa doživela še hujše, ki so me prav prestrašile… v prvem letniku, ko sem se vozila z avtobusom in sem sedela na prvem sedežu… čisto počasi se je začela cesta, oziroma pas, po katerem smo vozili ožati… kakšnih 5 minut… potem pa se je začel ožati še nasprotni pas in naenkrat sta se pasova začela združevati in dejansko so začeli avtomobili na nasprotnem pasu voziti v naš avtobus… najprej samo delno, v šoferja in levo polovico avtobusa, nato pa vame – se pravi smo vozili vsi po enem pasu, kar nasproti, naravnost, drug v drugega… takrat sem zavpila in si z rokami zakrila obraz in še dobro, da je zravem mene sedela neka prijazna starejša ženska, ki me je umirila, čeprav ni vedela za kaj se gre… pomoje si je mislila, da sem prfuknjena.

V glavnem, ne da se mi več pisat. Tole bo cel roman. Naj povem še, kako se je zadeva končala. Marsikdo se zadjle križa, ko bere to pisanje in si misli, o boh, kam je ta punca zašla. Ja, sem si nabrala zelo zgodaj polno izkušenj. Naj vas potolažim, da sem s travo in vsem sranjem nehala in tega bo sedaj 5 mesecev. Do tega pa je prišlo tako:

S tistim sošolcem, ki sem ga že prej omenjala, sva postala zelo dobra prijatelja. Ko sva se vpisala v srednjo šolo (Ljubljana), pa sem opazila, da so njemu začele stvari leteti izpod rok. Jaz sem OŠ končala z odličnim uspehom in se vpisala v gimnazijo. Sej zares učila se nikol nisem in se mi niti ni bilo treba, razen če sem kdaj katero uro prekinkala, sem mogla pol doma nadoknadit. Ampak vseeno sem vedela, da prvo šola pol pa trava. Sej ko si zadet se ti res vse jebe. Ampak jaz sem nekako vedla, kdaj sem lahko zadeta in kdaj ne, zato se ga včasih med tedom sploh nisem. On je pa že v osnovni začel popuščat in se pol vpisal v neko triletno, čeprav je še v sedmem kazalo, da bo bodoči gimnazijec.

Trava pa pušča ogromne luknje v glavi, cele doline v spominu in šele v prvem letniku sem začela to opažati. Najbolj trpi kratkoročno spomin. Včasih se nisem mogla spomnit niti a je november al december, a je nedelja al ponedeljek. Pogledala sem na uro, si jo celo naglas ponovila in jo že čez 10 sekund pozabila. Ja, tudi sama se čudim, da sem tole osnovno tako dobro izdelala. Enkrat pa se mi je zgodilo (to še ni bila prelomnica, je bil pa povod), da se nisem mogla spomniti svojega rojstnega datuma in letnice, in hišnega naslova, ko smo v šoli dajali neke podatke. Takrat sem se zamislila, moj bog, sem to še jaz? Ne veš več kdaj si rojena? Ne veš a je ponedeljek a je torek? Ne veš hišne ulice in številke? Celo mobilne številke se nisem spomnila… pa NISEM bila zadeta.

Ja, šok! Tista prelomnica, ki se je zgodila novembra 2008 pa je bila, ko naj bi se dobila po pouku s tistim sošolcem na Kongresnem trgu in bi šla za Križanke pohat. Zgodilo pa se je, da sem jaz prišla na Kongresni trg in zagledala tega bivšega sošolca on pa je stal kot mona in gledal nekam skozi mene. Jaz sem mu pomahala in takrat ko me je zagledal, sem šele ugotovila za kaj se gre. Ni me prepoznal, niti se ni spomnil kdo sem. Ko sem ga vprašala: »A ti veš zakaj kle stojiš, koga čakaš?«, me je samo gledal debelo, kot tele v nova vrata. Takrat sem se obrnila in odšla, kasneje sem izvedela, da je spraševal po meni in mi sporočal, da je bil samo zadet, da lahko greva kdaj drugič itd. Ampak v meni je naredilo »click«.

Še tisti dan sem šla s psico na sprehod v naravo in orng premislila o vsem. Bil je skrajni čas, al neham al pa totalno zabluzim. Lahko rečem samo »hvala ti Bog, da si mi dal tako pamet, da nisem pristala nekje v treh pm, kot bi marsikateri drug, če bi šel po moji poti… hvala ti, da sem spregledala«.

Praktično sem si v štirih letih nabrala tok sranja, na polno sem se ga zadevala in skrivala pred starši. Doživela sem sto in eno izkušnjo, med drugimi tudi (zelo zelo prezgodaj) spolno izkušnjo pri štirinajstih z kar nekom (xx bedak).
Sedaj ne poham že nekaj časa, ne kadim cigaret in ne pijem alkohola. Hodim v šolo in se učim (zdej ko sm si fajn luknje nardila v glavi, se je treba mal bolj učit, pa tud gimnazija ni več tok v easy kot oš). S tistem prijateljem se sploh ne videvam več. Ne vem če kej hodi v šolo. Na zadnje je baje prodal mesečno vozovnico za pol cene nekomu in si kupil travo in cel mesec meditiral doma, dokler mu niso starši dali za novo vozovnico. Njegovi so res osli, da nič ne vidijo, da jim 16-letni sin poha na balkonu…

Še to bom rekla, glede mojih staršev. V bistvu imam super starše, noben ne kadi, noben ne pije,… Sta pa oba bolj taka, da povesta kaj je prav in kaj ne, odločam pa jaz. Že od nekdaj sta vzgajala na tak način, tudi sestro podobno. Sestra je nekaj let starejša in takih preizkušenj v življenju ni imela. Meni je mami nekje pri dvanajstih vse razložila okol spolnosti pa drog, pa sem vseeno šla svojo pot.

S tem bi končala, komot še kdo kej vpraša. Upam, da bo kdo to prebral, tudi če ne bo, je vredu. Nikol nisem pisala dnevnika, mogoče ga bom zdej začela. Velik smešnih in hkrati žalostnih štorij sm se spomnila in napisala, in še enkrat tok jih mam, sam jih je pol že šlo v pozabo… Sej večina stvari se itak ne spomnim, smešno je ko so mi kasneje drugi še za nazaj pripovedovali kaj vse sm počela. Mah sej ni smešno, žalostno. Ampak zdej drugače gledam na to. Pač preizkušnja, ki se je mogla zgodit.

Neverjetno je to, kok bolj zrela sm zdej postala. Lahko noč.

Tudi take infantilne zgodbe so lahko poučne, čeprav avtorica romana zgoraj po svoje glamurizira droge oziroma kvazi drugačnost scene in zdaj s časovne distance pokroviteljsko ugotavlja, da jo je pred popolnim propadom rešilo le to, da jo je bog ustvaril “nadpovprečno pametno”. Če bi čez kako leto, dve, prebrala svoj stavek “neverjetno kok bolj zrela sm zdej postala” bo retrospektivno najbrž nekolikanj zardela.

Problem te zgodbice je, da doživetja na travi opisuje kot bistveno bolj intenzivna kot dejansko so. Njene izkušnje, če so resnične, so atipične in so v realnosti precej bolj banalne in prozaične.

Res je sicer, da vsak drogo doživlja po svoje, izrazito subjektivno. Za travo in halucinogene droge to še posebej velja. Na izkušnjo vedno vplivajo t.i. set in setting, torej notranje razpoloženje subjekta, praviloma se potencira obstoječe mentalno stanje, in setting v smislu okolja v katerem se subjekt nahaja, in ki je lahko na eni strani prijetna družba vrstnikov v varnem in udobnem prostoru ali pa druženje s še enim luzerjem in pitje iu kanalizacije.

Drug pomemben faktor, ki vpliva na izkušnjo s travo in drugimi drogami so pričakovanja subjekta. Če ima bogat domišljijski svet, če je po naravi sugestibilen, nagnjen k dramatičnosti ali celo pretiravanju, če so njegovi viri informacij občutke na travo opisovali kot tako intenzivne, se človeku morda res lahko dogajajo stvari, ki jih opisuje jazsempačjaz, nikakor pa to niso tipični učinki trave.

Občutek da si zato ker kadiš travo nekaj posebnega, Elvis Presley itd., skratka zvezda drugačnosti s temno romantično skrivnostjo, zveni skoraj kot reklama za gandžo. Še dobro da avtorica opiše kajenje trave pri dvanajstih kot tako vznemirljivo, kot bi 8-letnemu otroku v roke potisnil porno revijo. Osemletni otrok s porno reviejo je prejkone zmeden, dvomim da je to zanj neka huda zabava in zmedena je tudi onakijepačona (kdo drug pa naj bi bila?).

Branje določenih knjig v ranljivem obdobju odraščanja je lahko podobno nevarno kot napačna družba, sploh pri mladih adolescentih, ki “se iščejo” in na katere je lahko vplivati in knjige tipa Otroci s postaje Zoo lahko dejansko pri otroku sprožijo nezdravo zanimanje za droge in romantiziranje tako drog kot življenskega stila povezanega z njimi, nek bizaren svet samodestruktivnega junaka, ki na znotraj kriči in hlepi po ljubezni in pozornosti, na zunaj pa kvazi romantično samouničevanje.

V drogah ni ničesar romantičnega, nobene drugačnosti ni, lahko so del odraščanja, a potencialno zelo nevarna epizoda, sploh pri tako mladih najstnikih.

Gornja zgodbica kaže na pomembnost pravilnega izobraževanja mladih o drogah. Strašenje in pretiravanje, ki pogosto izhaja iz nevednosti, pri drogah ne deluje enako kot taki programi ne preprečujejo prezgodnje spolne aktivnosti. Najstnike prepovedano privlači, knjige in glasba, ki glamurizira droge so še dodatna nevarnost, in se v to nevarno kombinacijo doda še dostopnost drog je verjetnost vsaj eksperimentiranja z drogrami zelo visoka.

Nujno je razmisliti o uvedbi drugačnega izobraževanja otrok o nevarnosti drog. Načelno je to naloga staršev, a glede na naraščajočo zlorabo drog (in alkohola) med najstniki in predvsem glede na uničena življenja in neizkoriščen potencial zasvojencev, je to tudi obveza in odgovornost družbe. Potrebno je najti prave načine komunikacije, ustrezne vsebine, primerne posrednike informacij, da preprečevanje zlorabe drog ne bo še naprej tako neučinkovito kot je sedaj.

Koliko je dobro pokaditi če želiš probat? koliko dimov ali cel joint ali nevem prosim pomagajte. 🙂

hvala

Nič…Punco pod roke in uživaj…..veliko boljše…;)

Meni pa medicinski kanabis služi kot zdravilo za anksioznost in depresijo. Uživam kanabis z večjim odstotkom nepsihoaktivne snovi CBD, ki jo v navadnem kanabisu za “zadevanje” ni. Prav tako od te vrste marihuane ne prideš tako omamljen kot od te, ki jo mularija uporablja za “zadevanje”. Samo počutiš se bolje ( brez slabih misli, brez depresije v glavnem normalno ). In ne potrebujem nikakršnih tablet, ki mi jih hočejo podturiti zdravniki. Ne hvala, CBD deluje!:)

Kristjan27…mene pa zanima kje dobiš medicinski kanabis,tud mene daje depresija odkar nisem več na metadonu,pa se sedaj bojim vsega kar je kemičnega.Po eni strani čakam da me samo mine,po drugi strani pa se bojim da bo šlo to v nedogled.

Lellito-morda ti veš kdaj naj bi me minila depresija(metadona ne pijem 2 meseca)

Človek, do sedaj si iskal različne substance, da si boš nekaj konfliktnega v sebi lajšal, danes je čas, ko imaš veliko šanso, da verjameš vase, da si upaš stopiti čez prak, da ugledaš svet na drugi strani depresije.
Prehajaš v obdobje, čas, ko boš gledal v talente v sebi in jih razvijal (odkrij jih), je čas ko boš gledal v svojo kreativnost – (odkrij jo), sedaj je čas, ko si boš odpustil, odpustil drugim s katerimi imaš morda kaj nerazčiščenega in tako stopil v PROJEKT.
PROJEKT SI TI, OSEBA – ŽIVETI!
Ni projekt beg iz odvisnosti, PROJEKT JE, ODKRIVATI SEBE, odkriti v sebi to kar te v svojem bivanju dela dragocenega – GLEJ V TO, pomembno je v kaj gledaš.
Verjemi, da si marsikaj zmožem. Pomni, do sedaj si dvomil vase, sedaj je nov čas, novo obzorje, ko vstopaš v življenje kot NOV ČLOVEK. sI PREDSTAVLJAŠ SEBE KOT NOVEGA ČLOVEKA? čE NE, SI PREDSTAVLJAJ IN GLEJ V TO. V tebi je velik potencial kot nabita bomba, ki komaj čaka da ga izkoristiš, ODKRIJ TO, IN ODKORAKAJ KOT FACA, KI VE KAJ HOČE!
Človek, mnogi so, ki so v podobnih izkušnjah ostali toliko trmasti in si zadali za projekt SEBE, ker so spoznali, da sebe nikoli človek ne izgudi, kajti kamor koli boš šel tam boš ti. Konec je bega pred seboj, to je bilo v preteklosti, sedaj si tukaj, takšen kot si, ranjen, a to pomeni le to, da si vreden, DA SI NAMESTIŠ NA RANO OBLIŽ LJUBEZNI, KI TI JO POŠILJAM KOT SO ČLOVEK.

Hej, jst ti bom pa samo na kratko odgovorila .. stara sm 16 in občasno kadim travo .. na vprašanje zakaj sm nehala ti nemorem odgovorit, zakaj sm ”začela”, oz. bolje rečeno probala, pa verjetno lahko … Glavni razlog je pri vseh ponavadi družba, ane :)) in tako je blo tudi pri meni .. Pol pa ko enkrat vidiš da je kul, hočeš vedno bolj pogosto, itd, sploh pa kr ti udari na dobro razpoloženje in smeh, kar je super, malo slabše pa da pol, ko nekak učinki popuščajo, si pa ceu brez volje, lačen, zaspan,.. ne kadim tolko več,(to lahko smatraš kot odg. na vpr. zakaj sm se odločla nehat) kr se mi zdi res škoda dat vse kar imam v nič, sploh kar se šole tiče, razmišljanja in inteligence, kr ti trava tolk skuri te možganske celice, da groza ..

Lp.

Jaz sem večkrat vozu zadet in vozim zadet bolš kot trezn :d
pa so me policaji ustavli že 2-4 zadetega in me niso dobili res imeu sm srečo ampak
ne smeš se jih ustrašit ko te ustavijo zadetega 😉 delaš se kot da nič ni blo !

zanima me pa tole : PRIMER
imam prometno nesrečo z avtom in normalno odvzem krvi sicer nism kadiu v 24 urah
a to mi gre vozniška? ko jim THC pokaže nasledni dan da sm kadiu travo!

( A ) V zapisu sem prebral, da se delaš kot da ni nič bilo.

(B ) Zadet vozim boljše kot trezen.

( C ) Ko je primer nesreče, se sprašujem ali bo pokazalo ali ne…

TUKAJ SE PORODI JASNO VPRAŠANJE –>

A – delati se pomeni živeti lažno življenje, lažno življenje pa pomeni, da ne želim živeti sebe ampak se raje nekaj delam da prikrijem to česar nisem, saj ne vem KDO SEM

B – večina si zadet, in , ko le morda kdaj nisi zadet si morda le trezen, ne pa TI. V takšnih okoliščinah ( v tvojem primeru biti trezen) se obnašaš v osebi, ki doživlja pomanjkanje.
Jaz tega pomanjkanja ne doživljam in vozim kar vredu ko sem trezen – brez kakršnih koli substanc, pa še to, tudi takšnih skrbi kot ti nimam ob primeru nesreče, ko jo povzroči katera tretja oseba.

C – so potrebne te skrbi, hm, hm, hm…

Biti osvobojen, biti in…

Človek, tudi ti imaš to možnost, le priznaj si, da si vreden boljšega življenja.
Bodi osvobojen, bodi Ti – karakter.
To ti iskreno želim.

No pač jst bom kmal dopolnila 16 let. Pohat sm začela letos enkrt v marcu. Začel se je tko da je moja sošolka k pač poha rekla men in moji bestici če gremo pohat. In valda da bomo šle probat neki novga. Taprvič k sm probala travo mi je blo bedno ker nism bla zadeta. Ubistvu sm bla zadeta ampak itak ko prvič probaš travo še neveš kko se morš počutt. tkoda prvič mi ni blo tok fajn, k sm pa drugič travo probala je blo pa fenomenalno jst sm se tok smejala da dihat nism mogla use je blo lepo use smešn. Pohala sm pol še ene parkrat in use je blo kul. No pred ene parimi dnevi sm pa doživela pač un bad trip. kar pomen da ti sploh ni nč smešn, nisi sprošeč use ti je grozn. jst sm mela čist suha usta, slika se mi je večala pa manjšala jst sm mislnla da bom skp padla. spila sm miljon litrov vode in pol sm mela filing kot da se guncam naprej in nazaj ter da bom bruhala v počasnem posnetku, se zadavila in umrla. sej najrbž se smešn sliš ampak men je blo to zlo grozn. No pol me je blo strah če se mi bo to ponovilo in sm dons spet kadila travo vendar je use u najlepšem redu. Pa travo kadim tko učasih 1x na mesc, učasih 2x na tedn pač takrat k me gdo povabi al pa k jo sama kupm.