Izkušnje s porodnišnicami
Draga Maja
Prav zbodlo me je v oči tvoje sklepanje o potrebnem ali nepotrebnem rezanju pri porodu. Naj ti povem, da sem imela sama podobno izkušnjo – le da dvakrat v Ljubljani. Prvi fantek je bil težek 2,9 kg, drugi pa 3,6 kg. Prvič sem bila šivana zunaj in znotraj (celo raztrganino sem imela na cerviksu), drugič me niso prerezali. Obakrat sem imela umetne popadke (sprožen porod po roku). Vse skupaj pa se mi ne zdi nič čudno – končno sem pri prvem porodu raztegnila porodne poti in drugič je šlo še hitreje (prvič je porod trajal 3 ure, drugič pa vsega skupaj 50 minut). Mislim, da tukaj ni šlo za neko avtomatično rezanje in verjetno te tudi v Ljubljani ne bi prerezali, če to ne bi bilo potreebno.
Sicer se mi zdi pa tole idealiziranje Postojnske porodnišnice že malo pretirano.
A – še o posebno opremljeni sobi v Ljubjani – verjetno je tista, ki jo je omenila mislila na posteljo, ki se jo dvigne v polsedeči položaj. Tudi sama sem za to posteljo izvedela na materinski šoli in zanjo tudi prosila, ko sem prišla v porodnišnico ter jo dobila. Postelja je vredu in splača se povprašati, če je prosta, kar pa seveda ni nujno glede na število porodnic.
Pa lep dan vsem skupaj
Špela
V tej sobi postelja sploh ni bistvena. Bistvene so blazine, zoge, kavc, zavese, radio, porodna prucka in bolj domacna oprema. Sama postelja sploh ni bistvo “alternativnega” poroda. Soba je predvsem namenjena temu, da ima porodnica moznost spreminjanja polozajev med porodom, da poraja v cimbolj pokoncnih polozajih, ne pa da lezi kot hroscek.
Drage dame. Čeprav nisem ženska si bom drznilodgovoriti, er pač živimo v demokraciji in mislim da imam pravico; pa brez zamere..če že omenjate porodnišnice..Povedati moram da sem precej mlad (21 let)..moja mama pa ima na slovnjgraško porodnišnico, kjer je rodila dvakrat (79, 84) precej prijetne spomine. Zato pa nima moja teta prav nič prijetnih spominov na mariborsko porodnišnico (rodila 88) in temu je krivo vse drugo kot nesposobnost zdravnikov. Povedati hočem le to, da je iluzorno pričakovati da se bo stanje v sl. bolnicah (in s tem tudi porodnišnicah) s časom samo izboljšalo..Kaj sploh pomeni ” izboljšalo”? Različni ljudje isto situacijo dojamemo (oz.doživimo) na različne načine; prav tako imamo različne predstave o “dobrem ” zdravstvu.nekaterim zadostujejo prijazni zdravniki.drugi želijo več intime.itd. Seda se oromno govori o umetni oploditvi samskih žensk..povsod berem le o tem..Če bi se pol toliko govorilo o stanju v sl. bolnišnicah in počutju bolnikov v njih..bi bilo po mojem super in bi se “nevšečnosti” hitreje odpravljale. O problemih je pač treba spregovoriti.in to ne le v krogu domačih..Dokler pa se o problemih ne govori..to sploh niso “problemi” v pravem pomenu besede..vsaj inetrpretirajo se ne tako..Uh.povedal sem.sedaj pa me lahko raztrgate:-)LP in brez zamere
Jaka
Drage mamice!
Vidim, da je odziv na to vprašanje precej velik in razen (zdi se mi enega) vsi odgovori negativni!
Jaz sem rodila pred 5 leti v porodnišnici v Ljubljani, imela sem točno tako sestro, ki je začela kot vi pravite nadirati, in tako naprej, sama sem jo z nasmeškom pripravila do tega da se je na koncu z mano vred smejala in hecala na račun vsega. To pomeni, da je res, kakršen si ti do drugih, tako se drugi odzovejo na te, in vedno se najde način da tudi tiste ki te nadirajo obrneš na svoj mlin!!!! Po naravi sem zelo radovedna, in tako se mi seveda (čudno a ne?) niti slučajno ni zgodilo da mi je kdo kaj dal brez besede, vsakič, ko se mi je kdo približal s kakšno flaško v roki, sem z nasmehom (kljub popadkom) spraševala Kaj to je in zakaj? Verjemite, da boste vedno dobile odgovor!!!
Okolje v katerem sem rodila, (če se ne motim je to bila porodna soba številka 8) je za mene bilo zelo prijetno presenečenje. Ko sem stopila v porodno sobo in ugotovila da je namenjena samo meni, sem že bila prijetno presenečena, vse je bilo lepo pospravljeno, dišalo je na razkužila, gledala sem tisti kotiček namenjen moji štručki, in si že zamišljala kako bo to zgledalo ko bo tam; na oknih so bile pisane zavesice, ki so dajale vtis dnevne sobe, v kotu je bil radio ki mi je omogočal da sem se med popadki sprostila in uživala v glasbi, to kar je sestra hodila ven iz sobe mi je bilo pravzaprav tudi všeč, ker sem se lahko mal v miru sprostila in sama razmišljala, kako bo.
Zanimivo, da nobena od mamic ni omenila samega trenutka poroda, ko ste prvič zagledala svojega otroka in moja izkušnja je vsaj taka, da ko sem zagledala svojo Petro, vidla da je prečudovit otrok da je vsa super in najlepša na svetu, drugo sem vse POZABILA V SEKUNDI! Rekla sem jim da delajo z mano kar čjo važen je da je Petra tako lepa!! In seveda vsi so se nato nasmejali in z mano vred občudovali Petro (vsaj men se je tako zdelo)!
O bivanju v porodnišnici pa tudi to: Ležala sem na oddelku z še dvema mamicama, in bilo nam je prav luštno, z eno sem še zdaj prijateljica, imele smo se lepo, nobena ni komplicirala z “intimnimi” pregledi, in kaj še vse navajate!
V porodnišnici smo pač vse porodnice, in za zdravnike smo pač del njihovega vsakdanjega posla, ne mislim s tem da smo številke, ampak ene vrste bolnice, in brez hlačk ali ne to ni pomembno, pomembno je da smo vse zapustile porodnišnico z krasnimi štručkami v naročju! Za otroka sem tudi vsakič ko so prišli zdravnici spraševala to in ono. In če nastopite prijazno in vljudno boste tudi tako obravnavane!
Mislim, da vse skupaj mal preveč pričakujemo od drugih!!!
Srečno tisti mamici ali pa nosečnici, ki je to spraševala, in srčno upam, da nisem edina ki tako misli!!!
lp Nives
Tako drage ženske, pomemben je otrok!! Men se je najbolj vtisnil v spomin trenutek ko sem prvič zagledala mojo punčkico, nič drugega!!
Bodite malo bolj pozitivne in vse bo v redu!!!!!
Draga Nives!
Saj vse lepo in prav…najpomembnejsi in najlepsi je otrok…samo lepo te prosim,
porod ni tako enostaven marsikaj se lahko ze samo po sebi zakomplicira bog ne daj ampak dogaja se marsikaj. Pozabljas,da nekater mamice le nimajo take srece videti svojo prelepo strucko zivo in zdravo..Zato je prav,da mamice spregovorimo o svojih izkusnjah,pa naj bodo to prijetne ali neprijetne..To je navsezadnje nase telo in nas otrok in imamo pravico, da dostojanstveno dozivimo in opravimo to pomembno nalogo.Na zalost je pa res,da ponavadi ljudje najvec govorimo o tistih negativnih izkusnjah..ki se nazalost globoko vtisnejo v srce..In vsekakor je porod in rojsto otroka eden najpomembnejsih dogodkov.
Pa da dokoncam tisti prvi stavek…najpomembnejsi in najlepsi je otrok…pozabljas pa draga Nives..da je mamica tista,ki je otroka “rodila” in mamica je tista,ki je v prvih dneh za vsakega otroka najpomembnejsa..seveda skupaj z ocetom.
Da pa je sreca popolna je potrebno veliko trdnega zdravja, veselja,vztrajnosti in dobre volje..Pa brez zamere! Milena
Milena!
Narobe si razumela bistvo pisma!
Vsekakor se s strinjam s trditvijo da je porod edinstven dogodek v življenju vsake ženske, verjemi tudi mene je zelo bolelo, Petra je imela veliko porodno težo, precej velik obseg glave, tako da sem bila vsa razpokana znotraj in zunaj, pa še težave zaradi zelo izrazitih krčnih žil sem imela, v dimljah sem imela kilo (hernijo) velikosti jabolka, da o hemerodih ne govorim, skratka kar nekaj dodatnih nevšečnostih, ampak ne gre za to!!
Moti me, da ženske pričakujejo “rdeč tepih in fanfare”. Pravilno si rekla da je to naše telo, in da imamo pravico do dostojanstvenega poroda, ampak to ne pomeni, da bodo vsi skakali okrog nas, ne me narobe razumet, gre za to, da vsi preveč pričakujemo od drugih nasplošno!!!!
Absolutno se strinjam z vami gospa Milena.Porod je zelo pomemben dogodek v življenju ženske, morda enkraten in neponovljiv, ni prav da se ga človek spominja z grenkobo in bi ga najraje pozabil. Vprašanje je koliko samospoštovanja premore ženska, če ni sposobna sama odločati o lastnem telesu in o tem komu je “na ogled “. Če se kar lepo sprijaznimo in smo z vsem tako zadovoljne, potem se stvari ne bodo spremenile in izboljšale.Res, naše štručke si zaslužijo vesele, sproščene mame, Ne pa da so živčne in se morajo ukvarjati s trumo obiskovalcev. ki težijo že takoj prvi dan po porodu ter z nerazpoloženim osebjem.
Moje mnenje je na obeh straneh:
– najpomembneje je že da sta otrok in mama srečna in zdrava, vendar
– ima ženska svoje pravice, ki so v Sloveniji kršene ne le v porodnišnicah temveč marsikje v zdravstvu. Med drugim bi morala biti med vsako posteljo španska stena zaradi intimnosti, porodne sobe bi morale biti ločene, …. Mamice ki pravite da se vse toi pozabi- zakaj naj bi se? Naj odgovorni poskrbijo že enkrat za to, da se pravice pacientov začnejo spoštovati, saj tudi naše zdrvstvo ni zastoj- samo seštejete koliko ste vi in vaši starši vsak mesec od vašega rojstva dalje že plačali za zavarovanje?Ni tako malo, kot mi mislimo, da je kar brezplačno! Zavzemimo se za sbvoje pravice!
pomemben je najbolj zdrav dojenček in mama – 100 % pravilna trditev, toda če je za mamo slabo poskrbljeno ( psihično in socialno) potem to kar precej vpliva na dojenje, na njuno sožitje, na otroka,…!!!!!
Zdravo!
Očitno ste vse narobe razumele! Se strinjam z vami, ko razlagate da bi bilo v našem zdravstvu marsikaj za izboljšati, spremeniti, prilagoditi novim razmeram in sodobni tehnologiji. Apsolutno sem za!
Vendar ne za porodnišnico v Ljubljani, ki je zelo sodobna, sem pa prej za to da se odpre debata za Pediatrično kliniko in naj se tukaj povzdignejo glasovi in razburjenja, in končno kaj posodobi!!!! Ko se spomnem v kakšnih razmerah morajo biti otročki v bolnišnicah, mi je zelo hudo in za njih bi lahko rekli da so jim kršene pravice, da pa ne omenjam stisk (dejanskih stisk, kakor psihičnih in fizičnih) na onkoloških oddelkih, ne pa v porodnišnici v Ljubljani, lepo vas prosim.
Še vedno sem iz vsega kar sem videla, slišala in osebno doživela v Ljubljani prepričana, da sem nam lepo gode, in da nam ni prav nič hudega, ker je rojevanje popolnoma naravno početje. V zadnjem času je zopet v porastu število porodov v domačem krogu, porodnice rojevajo doma samo z babicami, mi pa zahtevamo da 5 zdravnikov pleše okrog naše postelje!!!
Preveč smo zašle z debate o porodnišnicah in lastnih izkušnjah v njih. Se strinjam da nimajo vsi normalne porode in da so zapleti taki in drugačni, ampak v forum so se do sedaj javljale samo ženske z “normalnimi” izkušnjami, nisem zasledila nič posebnega, in zato se mi zdi da vsi skupaj pretiravamo!!
lep vikend vsem
Nives
Nives
Vem kaj si hotela napisati in povedati. Strinjam se s teboj.
Pomembno se mi zdi, da ženska sicer lahko odloča o sebi in o tem, ali anestetike, masko… želi ali ne (in o tem sem odločala tudi v Ljubljanski porodnišnici). Pomembna mi je tudi intimnost – tudi to sem dobila, saj sem imela ob sebi moža in s tem tudi svojo porodno sobo, skrbeli so za normalen potek poroda – dodatnih tekanj okoli mene si pa niti nisem želela. Obisk študentov, bodočih babic… pa sem vzela kot nujno zlo, ki ga pač preživim zato, da se bodo nekaj naučili in bodo lahko pomagali še kakšni za mano (tudi ti, ki so pomagali meni se morajo nekje naučiti).
Sicer pa kot sem že napisala – jaz sem bila zadovoljna, z nekaterimi “ocvirki”,ki pač sodijo zraven.
pa LP
Sama še nisem rodila, se pa pripravljam na to in me je že groza ob misli, da v sobi, v porodnišnici ne bom sama. Najbolj pa je grozno, ko pišete, da pride zdravnik s kopico študentov, ti pa moraš dati noge narazen.
Kaj pa če tega nočeš narediti? Meni se to zdi zelo ponižujoče, še posebno, ker nisi sama v sobi. Vem, da se morajo študentje učiti, toda to je za mene višek.
Ali to počnejo v vseh porodnišnicah?
Mislim, da sem že odločena, da plačam nadstandardno zavarovanje in poskusim z enoposteljno sobo (če bom imela srečo). Škoda pa, da tega ni v ljubljanski porodnišnici, kar me tudi čudi.
Zdravo!
Nikar naj te ne bo groza! Prebrala si v glavnem negativna sporočila, in nič čudnega da te je strah. Zaupaj vase in verjemi da se boš prijetno počutila.
Sicer pa če ima porodnica resne težave, se jo lahko da v enoposteljno sobo, drugače pa ne vidim nobenega razloga za to. Verjemi, da je prav prijetno če se nahajaš v sobi s še kakšno mamico. Jaz osebno sem se spoprijateljila z eno in sva še danes prijateljici (po 5 letih), prav pride za izmenjavo izkušenj in podobno.
lp Nives
Dvakrat sem rodila v ljubljanski porodnišnici. Moram reči, da sem bila drugič bolj zadovoljna, ampak ne zato, ker bi bili drugič bolj prijazni. Enostavno zato, ker sem vedela, kaj me čaka, ker drugi porod poteka veliko lažje in hitreje kot prvi. Res je, da če si ti prijazen do osebja, je tudi osebje prijazno do tebe.
Glede kompliciranja z intimnostjo je pa takole: drugič sem rodila v porodni sobi, namenjeni dvema porodnicama, kljub temu, da je bil z menoj moj partner. Tudi druga porodnica je imela ob sebi partnerja, tako da smo hkrati rojevali takorekoč štirje. Preden naju je s partnerjem sestra odpeljala v porodno sobo nama je povedala, da ima porodnica s partnerjem sicer pravico do enoposteljne porodne sobe, da pa so trenutno vse zasedene. In nobenemu od naju ni niti na misel prišlo, da bi ji nasprotovala, saj sva razumela situacijo. Vse smo očitno hotele roditi še pred prazniki…
Pa še to: ljubljanske porodnišnice ne bi zamenjala za nobeno drugo, saj mislim, da je najbolje opremljena, če bi šlo pri porodu kaj narobe, po mojem mnenju je tudi osebje tu najbolj usposobljeno, konec koncev imajo glede na število porodov tu največ izkušenj. Morda so v postojnski porodnišnici res bolj prijazni do mamic, a pomembneje je, da je porodnišnica prijazna predvsem novorojencem, mamice (po mojem mnenju) so in morajo biti na drugem mestu.
Sončnica
Študentje niso vedno na obhodu in pri vseh zdravn ikih in babicah in sestrah, ki se te ves čas ogledujejo, tudi obisk (če do njega pride) študentov ni tako šokanten.
Kar se pa sobe tiče – če te bo spremljal partner (mama, prijateljica ali kdorkoli drug) , boš tako in tako imela svojo sobo, če pa ne, pa ti tega verjetno ne bodo zagotovili. Gledaš pa lahko na to tudi z druge plati, da nisi sam. In to ni tako slabo. Posebno ne, če sta skupaj dve, ki ne pretiravata z vpitjem,,,- ki pa se sliši tudi v vse sosednje sobe in to ne glede na to v kateri si.
Če bi se lahko zagotovil nadstandard in bi se vsaka lahko sama odločila, pa pi bilo krasno, se strinjam.
Sončnica
Kolikor jaz vem, je spremljevalec sicer vedno eden, ni pa nujno, da je to partner (lahko je tudi mama ali kdo drug, ki je porodnici ljub). Enoposteljnih sob imajo več in vedno se trudijo, da jo (pe posebno, če prideš v dvoje) dobiš. Lahko pa se seveda zgodi, da so vse zasedene in da jo deliš še z eno porodnico kljub temu, da imaš spremljevalca.
Porodnice, ki pridejo rodit brez partnerja, imajo za enoposteljno porodno sobo manj možnosti – se pa lahko zgodi, da jo seveda dobiš, če je prostor.
Kaj več o številu sob (eno in dvoposteljinih) pa ne vem. Morda kdo drug situacijo še bolje pozna.
Jaz sem obakrat rodila v spremstvu moža in sem obakrat imela to srečo, da sva bila sama v porodni sobi. Tudi nobeni od mojih prijateljic se ni zgodilo, da bi jo morale deliti še s kom (če so rodile v spremstvu partnerja).
Upam, da sem ti odgovorila
lep dan
Špela