Naj povem še svojo izkušnjo v ljubljanski porodnišnici….

Rodila sem avgusta 2015. Ker sem bila 8 dni čez rok, porod je bil ¨naročen¨.
Prišla sem zjutraj v triažno ambulanto, imela pregled in potem so me poslali na priprave.
Imela sem klistir, ki na mojo presenečenje ni bil tako slab … Sestra je pa bila res nasmejana in se je potrudila, da ta neprijeten trenutek bo vsaj malo boljši…
Po vse te priprave, sem čakala v sobi, skupaj z ostalimi ženski. Bilo je veliko sprehajanja in čveka.
Ko je ura napočila 14, so me poklicali, da naj grem v porodno sobo. Imela sem res odlično babico, imena se žal ne spomnim, vem samo da je bila visoka s črnimi dolgimi lasmi. Govorila je malo z naglaskom 🙂
Prišla je zdravnica, počila je mehur in počakala eno uro, da se porod sam začne.
Žal nič se ni zgodilo samo po sebe tako, da so mi sprožili porod z umetnimi popadki.
Naj povem, da je bilo na začetku res neboleče, ko je pa čas mineval, je postalo res boleče …
Po priblično 2 uri sprožanja, je prišla zdravnica in naštimala mi je anestezijo: Remifentamin (ne vem če sem prav napisala :)) in pokazala kako moram pritiskat. Bila je res vljudna!
Po približno 4 ure sem rodila svojega otroka. Porod je minil BP.
S tem se je tudu babica zamenila, saj je bila nova. Ufff, ta je pa bila …. Ena starka, ki se je skoz drla name… Poleg tega, da nisem niti besede rekla …
Hvala bogu, da sem jo imela res za kratek čas!!!
Po porodu sem ležala še tri ure v porodni sobi in potem sem bila tri dn na oddelku C.
Sestre na oddelku so bile res prijazne. Vizite so bile tudi ok, odvisno na katerega zdravnika naletiš.
Bile smo tri vo sobi in naj povem, da je res bilo fajn da imaš nekoga. Ne bi bila sama nikoli v sobi.
WC smo si delili z drugimi tremi ženski in nikoli ni bilo kriza. Vedno sem dobila frej 🙂
Hiigiena je bila tudi ok, menjava brisač in spalko vsak dan. Hrana je bila ok, saj je bolniška hrana tako, da ni veliko za pričakovati.
Vložke: dobili smo 2 paketka, na to pa ti partner prinese nove.

Upam, da sem povedala pomembne stvari kako gre porod v ljubljanski porodnišnici.
Za drugega otroka grem sigurno spet v ljubljansko porodnišnico!

veliko sreče vam želim!

Jaz pa sem rodila v Ljubljanski porodnišnici mesec dni nazaj in moram reči, da so bili res super! Moja babica je bila zelo prijazna in se je res potrudila, mi je vse razložila in mi bila tudi v psihično oporo. Pri porodu sem namreč imela nekaj komplikacij (otroku je padel pulz med popadki in so morali porod malce pospešit). Takoj, ko je babica ugotovila, da ni vse OK, se je porodna napolnila. Vsi so reagirali tako strokovno in delovali so zelo mirno, kar me je zelo pomirilo. Babca je bila čisto pri moji glavi, me držala za roko in mi z mirnim glasom razlagala kaj se dogaja in kaj bodo naredili. Če bi se morala danes še enkrat odločit kam grem rodit, je to definitivno LJ. Moja izkušnja je res pozitivna in tudi na oddelku so bile sestre res prijazne in so se potrudile in pomagale. One so bile tudi tiste, ki so opazile, da nimam dovolj mleka in da bo potrebno dodajati. OK, priznam…ena sestra je res dajala občutek kot da je tam z muko in se ni potrudila, če si jo kaj vprašal. Ampak res ni bilo problema, ker si pa potem vprašal drugo sestro, ki pa je vse podrobno razložila in pokazala.

Najslabsa porodnisnica na svetu. Imamoniste izkusnje. Rojevala sem na hodniku pa nobenga ni bilo. Noben ni verjel da rojevam. Babica katastrofa. Neprijazni, arogantni. Hocem pozabiti to izkusnjo, a mogla bi mi ostati v najlepsem spominu.

Živjo!
V 2019 sem prvič rodila. Želela sem v Postojni, vendar mi je odtekla voda in sva z možem zapaničarila in sva šla v najbližjo porodnišnico.
Vsak porod je svojevrsten in vsaka ženska ima svojo zgodbo in občutke. Porod je bil kakršen je pač bil, ni bil lahek, a na koncu je pomemben zdrav otrok. Vendar …
V glavnem, ko sem rodila, mi otroka sploh niso dali na prsi, ampak so ga po pregledu odložili na pult. Sama sem morala reči naj mi ga dajo na prsi. Halo …
Ne boste verjeli .. Ker sama nisem zmogla končnega porodnega iztisa otroka, sem bila rezana.
Zašila me je mlada praktikanka. Končan šiv je preverila starejša zdravnica in takoj ugotovila, da ni v redu, kajti mlada zdravnica mi je poleg vagine ZRAVEN ZAŠILA ŠE DEL ČREVESJA !!! Strokovno: tipen šiv v rektumu. Takoj so me peljali v operacijsko, kjer mi je zdravnica, ki je nadzorovala praktikanko podrla šiv in še enkrat zašila, tokrat pravilno. K sreči sem se že med porodom odločila za epiduralno, tako, da nisem nič čutila. V operacijski sem bila skoraj eno uro. Ta čas je dojenčka pestoval mož. Ko sem prišla iz operacijske, sem samo ležala, nisem imela moči, da bi dojenčka prijela v naročje. Zaradi te napake, da ne bi prišlo do notranjega vnetja, sem v porodnišnici prejemala antibiotik v žilo, potem sem ga morala v tabletah jesti še doma. Vpliv na laktacijo je bil fenomenalen … Edini plus: Nov šiv je bil očitno narejen strokovno, ker sem po enem tednu lahko že sedela skoraj običajno. Vendar z možem od poroda sploh še nisva seksala, ker se bojim bolečine spodaj in raztrganin.
V porodnišnici se nisem spočila popolnoma nič, spala nisem niti ponoči. V sobi sem imela eno Makedonko, ki je celo noč otroka mirila z glasnim šššššš … Poleg tega je v porodnem bloku kot na tržnici. Cele dneve osebje hodi not in ven pa ne za podporo porodnicam, vendar za tekoče zgolj nujne stvari: zdravila, hitra vizita 2x, menjava posteljnine, čiščenje …Porodnice smo imele cel urnik, pogosto smo se počutile natempirane, saj si komaj lahko pojedel hrano, ki so ti jo prinesli in so te čez 15 min že spraševali, če si pojedel. V glavnem mira nobenega pa ne zaradi dojenčkov. Komaj si našel čas za tuširanje, da se ne bi vnel šiv.
O pomoči pri dojenju lahko samo sanjaš. Obravnavali so me, kot da imam že tri otroke doma. Pa vem, da je otrok moja odgovornost, vendar se mi ne zdi primerno, da te pustijo, da se znajdi sam.
Laktacija mi ni stekla, kar pa nisem takoj ugotovila. Moj otrok je bil lačen, kaj sem pa vedela, ker te samo dvakrat vprašajo, če je dojenje steklo in ti rečeš ja, ker nimaš pojma. Ko sem poštekala, sem komaj zvohala, da imajo tudi umetno mleko, ki bi lahko dala svojemu otroku že prvi dan, ne da je bil lačen tri dni….
Komaj sem čakala, da grem domov pa se nimam za neutrjeno jokico. Hotela sem skoraj pobegniti … Naslednjič grem v porodnišnico, kjer so “prijazni tudi materam” po možnosti, si plačam enoposteljno sobo. Ker ženska mora po porodu počivati, da se vzpostavi laktacija, ne da je v porodnišnici pod stresom. Naj povem, da sem šele po enem mesecu prišla k sebi, ko sem iz dodajanja mlečne formule prešla na zgolj dojenje. Pa moški naj pri porodu pokaže zobe, mora nadzorovati kaj se dogaja in poseči vmes, če je potrebno.
Upam, da sem kaj koristnega napisala. LP.

Ali v porodnišnici kdaj preberejo negativne kritike ; se vsedejo za mizo, pogovorijo in jih upoštevajo? Ali je naprej vse po starem in isto? Sama sem trikrat rodila v Lj porodnišnici .Med osebjem so bile tudi sestre, ki so zgrešila ta poklic.Škoda.Dober vodja in direktor bi take ljudi znal vzgojiti.Da se obnašajo človeško in spoštljivo, ne pa ukazovalno in nesramno.

Še nikoli nisem objavljala na forumu, tokrat pa sem se po prebiranju odločila, da to naredim.

Tudi sama sem dva tedna nazaj rodila v ljubljanski porodnišnici. Moj porod je bil vse prej kot lahek in izkušnja ne preveč lepa, edina pozitivna stvar, ki jo o njem lahko pripovedujem (razen rezultata, seveda…hčerkice;), sta babici, ki sta vodili porod. V bistvu sta bili babica in študentka na praksi, ki sta bili tako srčni in topli, da vam ne morem povedat. 100% sta se nam posvetili in povem vam, da to, da ti ob porodu nekdo da občutek, da nisi le še ena porodnica in da pristno skrbi in navija zate, je neprecenljivo. In onidve sta meni dali točno tak občutek. Še po koncu, ko smo se že cartali s hčerkico, onidve pa sta dejansko že začeli vodit nov porod, sta večkrat na kratko prišli nazaj v porodno, se malo pohecali, tudi mene malo pocrkljali … Res ne morem prehvalit in res sem hvaležna zanju!

Tudi na oddelku, ko sem se pogovarjala z drugimi mamicami, so imele vse z babicami samo pozitivne izkušnje in če vprašate mene, ljubljansko porodnišnico res priporočam!!!