Spoštovani!
Približno deset let se že bolj ali manj neuspešno bojujem z določenimi težavami, ki jih je uradna medicina združila pod diagnozo depresija in anksioznost. Težave so se začele kakšno leto po prvem porodu in po dalj časa trajajočem stresnem obdobju, pojavile pa so se v obliki izčrpanosti, brezvoljnosti, mrtvičenju desne roke, občutka zamašenosti ušes oz. pritiska v ušesih, motenj vida (podoben občutek, kot po tem,ko pogledaš v močno svetlobo), težave s koncentracijo, brezvoljnost, izredna nervoza, nemir, strah pred boleznijo, smrtjo,… Takrat sem se kakšno leto zdravila z antidepresivi, ki so mi dokaj pomagali – vsaj kar se simptomov tiče. Ampak prišla je druga nosečnost (posebnost le-te je bila izredno dolga popkovina), kakšno leto po porodu pa spet ponovitev depresije – tokrat se je pojavila v hujši obliki, vsemu že opisanemu so se pridružili še napadi panike, razdražljivost, živčnost, … Spet sem pristala na antidepresivih. Tokrat mislim, da niso bili najbolj učinkoviti – panični napadi, se med zdravljenjem resda niso pojavili, ampak še vedno sem pogrešala več energije, veselja do življenja, zadovoljstva, zaupanja v boljši jutri… Jemala sem jih skoraj tri leta, potem pa sem jih v bistvu po lastni iniciativi, prenehala jemati. Sedaj jih že približno devet – deset mesecev ne jemljem več, stanje pa se mi je ponovno začelo slabšati. Še posebej hudo je v času predmenstrualnega sindroma, ko sem izrazito razdražljiva, otožna, zapiram se vase, sem obupana, izgubljam kontrolo nad sabo… Stara sem 37 let, počutim se kot starka. Žalostna sem, ker so mi najboljša leta življenja kar pobegnila mimo, zdi se mi, da ne znam živeti, uživati, se veseliti ali pa si zaradi vseh hudih stvari, ki so se mi zgodile v preteklosti, enostavno ne upam. Zaradi svojega slabega počutja še samo kričim, kritiziram, – skratka obupna sem. Verjetno si sedaj mislite, da se nisem obrnila na pravi forum – morda se nisem, ampak vseeno vam pišem v upanju, da morda najdeva kak vzrok mojim težavam, predvsem pa rešitev. Antidepresivov si res ne želim več jemati. Želim pa se pozdraviti – enkrat za vselej. Ne vem točno, kaj naj vam še napišem, da bi imeli dovolj informacij za kak nasvet. Morda še to – imam tudi kar nekaj težav s kožo (prhljaj, dermatitis, srbečica okoli anusa, tudi izpadanje las), s prekomerno težo (kar me še dodatno deprimira), razne bolečine … Da, pa še to: pred nekaj meseci sem tudi šla na ponovno testiranje hormonov ščitnice – rezultati so bili naslednji – S-TSH 2,94 mlU/L (orientacijska ref. vrednost 0,27 – 4,2), S-Prosti T3 4,83 pmol/L (orientacijska ref. vrednost 3,95 – 6,80) in S-Prosti T4 12,26 pmol/L (orientacijska ref. vrednost 12 – 22). Pred tremi leti je bila vrednost S-TSH 0,69 mU/L (ref. vrednost 0,35 – 4,94). Glede na to, da so se težave vedno začele po nosečnostih in da se izrazito poslabšajo v času PMS – ali bi lahko bili vzrok mojim težavam vendarle hormoni? Morda amalgamske zalivke?
V upanju na vaš odgovor vas lepo pozdravljam in se vam lepo zahvaljujem.

Imate več težav in preveč jih je za vašo starost. Treba jih je jemati resno in se jih lotiti na “telesnem” nivoju, ni vse vzrok psiha.

Glede na opis – da se vam je stanje po nosečnosti poslabšalo, sklepam, da imate premalo progesterona. Predlagam, da naredite hormonski test in se zdravite z bioidentičnimi hormoni. Več informacij vam bomo poslali po e-pošti ([email protected]) ali telefonu.

Vsi ostali simptomi so povezani z glivicami (kandida), zakisanostjo, amalgamskimi zalivkami, napačno črevesno floro, pomanjkanjem vitalnih snovi …

Vseh teh simtomov se je potrebno lotiti celostno. Pri nas je trenutno čakalna doba 5 mesecev, lahko pa medtem naredite test, jemljete hormone, razkisate, shujšate …

Antidepresivi na dolgi rok res niso rešitev, vaše telo morate močno razstrupiti, vendar pod strokovnim vodstvom.

LP

Spoštovani!

Najlepša hvala za vaš odgovor. Vsekakor bom upoštevala vaše nasvete, zato se vam bom oglasila še na vaš zgoraj naveden elektronski naslov v zvezi informacijami glede hormonskih testov in jemanja hormonov.

Vseeno pa bi vas preko tega pisanja prosila še za en nasvet – trenutno me zelo obremenjujejo panični napadi. Predvsem se pojavljajo v času PMS, zdi pa se, da jih pospeši to, sedaj
že bolj toplo vreme. Čeprav ni nekega razloga, se v tem času pojavi določena zaskrbljenost. Tej sledi nervoza z zamašenimi ušesi, včasih omrtvičenost dlani, mravljinci na hrbtni strani dlani, razdražljivost, razbijanje srca, napetost mišic – kar že napoveduje panični napad. Ker je vseskupaj zelo moteče, zastrašujoče in v takih trenutkih ne morem funkcionirati, bi vas prosila, če mi lahko svetujete, kaj bi bilo potrebno storiti za preprečevanje tega, dokler pač ne izvedem vseh zgoraj predlaganih faz zdravljenja.

Tudi za ta odgovor sem vam najlepše zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.

Spoštovani!
Ponovno se vam oglašam in še enkrat zahvaljujem za vaš odgovor. V času od vašega odgovora sem naredila test Ph v urinu in ugotovila, po mojem (seveda laičnem) mnenju, katastrofalne rezultate:
1. dan so bile vrednosti takole: ob 6. uri 5,5; ob 7. uri 7,3; ob 7:30 7; 8:30 7; 10:30 5,8; ob 11. uri 6,1; potem pa me 13. in 14:30. uro 5,5; ob 16:45 5,0 in ob 20. uri celo pod 5.
2. dan: ob 8. uri 5,3; ob 9:45 7; ob 10:30 6,7, ob 11. uri 5,8, ob 12 uri 6,1; ob 14. uri 5,5; ob 16:45 5,0 in ob 19:45 5,0
3. dan: najbolj porazni rezultati: ob 7:45 5,0; 9:45 5,5; na isti vrednosti je vztrajalo še 2X do 12. ure, okrog 13. ure je padla vrednost na 5,0, ob 14. uri se je spet nekoliko dvignila do 5,5; potem pa do 17. ure spet padla na 5,0; ob 19. uri še vedno 5,0; po tem pa celo pod to (listek je bil cel obarvan rumeno).

Te tri dni sem se že prehranjevala bolj bazično in upoštevala dieto proti kandidi, drugih ukrepov pa še nisem začela izvajati (bazični napitki, kopeli, probiotiki). Shujšala sem približno 3,5 kg, kar je za tri dni tudi verjetno preveč?

Še vedno nadaljujem s tema dietama, vendar sem zelo nervozna in zaskrbljena, na trenutke bolj šibka – grozijo mi panični napadi. Bojim se, da bom zaradi tega strahu in napetosti vse skupaj opustila, ali pa da bom morala spet poseči po antidepresivih in pomirjevalih (te sicer občasno še vzamem, kadar mi grozi panični napad). Sicer sem se že uvrstila na čakalno listo pri vas, za testiranje hormonov, pa se bom z vašo kolegico dogovorila še danes.

Lepo vas prosim za vaš komentar, nasvete glede na rezultate in nasvet glede tega, kako se naj psihično malo spravim v red, ker bi to zadevo res želela speljati do konca, slabo telesno počutje pa pri meni hitro povzroči pretirano zaskrbljenost, posledica katere so potem panični napadi. Zadnji teden je bil res grozen (PMS). Prosim tudi, če mi lahko svetujete še glede rekreacije oziroma morebitnih telesnih naporov – vem, da je telesni napor pri zakisanosti lahko nevaren (ali je pol-urno kolesarjenje na sobnem kolesu pri katerem odpeljem 12 km, poraba kalorij okrog 250, srčni utrip do 130 zame sprejemljivo ali ne?

Se opravičujem, da je moje pisanje spet tako dolgo in se vam prav lepo zahvaljujem za vaš odgovor.

Želim vam lep dan!

Glede napadov vam ne morem ničesar pomagati, lahko bi si pomagali s homeopatiki ali zelišči, če so dovolj močna. Če ne, bodo v tej fazi potrebni antidepresivi.

Ste močno zakisani, pazite, da ne boste preveč shujšali. Naj bo potem dieta malo manj radikalna oziroma jedem dodajte olja.

Tudi 12 km na kolesu je v redu – seveda se boste zakisali, ampak takrat minerale nadomestite z bazičnimi minerali – čim prej si jih nabavite!

LP