Izgubljeno srce – pomoč!!!
Hojla,
ne bom pisal na dolgo ampak bi rabil kakšen nasvet kako osvojiti izgubljeno srce.
Ali je to sploh mogoče?
Še lansko leto je žena trpela zardi pomankanja izkazovanja moje ljubezni na koncu pa me je prebolela. Zavestno se je odločila, da bo imela razmerje s sodelavcem v katerega se je zaljubila ampak vesta, da ne bosta mogla bit skupaj.
Zadnji mesec mislim, da nista bila skupaj.
V tem trenutku res trapasto delujem ampak moram poizkusiti vse, kar lahko.
Ali ima katera kakšno izkušnjo in mi napiše kaj jo je prepričalo, da je lahko tvegala in se ponovno zaljubila v svojega bivšega? Ali je to brezupno?
Kaj bi moral narediti?
Hvala
P.S.
Konec tedna imava obletnico poroke.
Sicer mogoče ni prav, ampak moram ti tole napisat…namreč večina moških vas je takih, da šele ko izgubite vidite kaj ste imeli….! (no ne posplošujem …so ženske tud takšne…).
Če si spregledal…kot to trdiš, ti toplo priporočam, da se z njo pogovoriš, in ji poveš prav to, kaj si odkril…da veš da je ona to kar hočeš…
Če boš imel srečo, in če je nisi preveč prizadel, s tem zaradi česa sta se razšla…imaš še morda možnost…sicer pa dvomim.
Mogoče se ti bo zdelo vse zelo pesimistično napisano, vendar je življenje očitno takšno, kot se tukaj zdi…žal.
Pa vseeno upam, da ti bo uspelo omehčati njeno srce…da ti da še eno šanso.
LP Esy
Samo zanimalo me je… saj mi je jasno.
Ni mi žal. Prej sva oba delala napake in zrušila sva veliko. Jaz sem tokrat bil pripravljen graditi z njo ampak ne za vsako ceno.
Povedal sem ji to kar sem vedno čutil in ji včasih nisem znal pokazati. Ne enkrat. Cel teden sem ji pihal na dušo. – Nič.
Za trenutek sem začutil, da ji je hudo – ampak zdaj je drugače. Hecno pa je to, da še preden sem izvedel za sodelavca sem nekako čutil, da naju še vedno pogreša.
Lahko trdim, da sva imela vedno nekaj posebnega in jaz sem to čutil čeprav nisva bila skupaj. Ja, to sem jaz.
Za odnos sta potrebna dva in oba morata imeti željo. Tokrat sem jo imel jaz, na žalost pa spoznal, da se je odločila živeti brez mene. In si sploh predstavljate koliko sem bil tokrat pripravljen narediti za naju?
Saj je ne obtožujem, samo prepričana mora bit, da ji ne bo nikoli žal. Namesto tega se zdaj iživlja nad mano in mojimi čustvi. Tudi prav.
Zdaj je KONEC in ni mi žal, da sem se ponižal pred njo. To sem naredil zaradi tega ker sem jo vedno ljubil.
Danes delam prvi pravi korak brez nje :-))
P.S.
Še vedno nisem dobil odgovora od nje ali je bilo vredno – mislim, da ne.
Draga Mateja ,jaz pa mislim ,da mora človek odpuščat in ,da ni to tako enostavno ,da zdaj lahko ,kar sklepaš ( v tem primeru),da ker ga je enkrat prevarala ,da ga bo tudi drugič .Nekateri ljudje se iz svoj napak nekaj naučijo in jih ne ponavljajo v nedogled .Oziroma nekateri ljudje v življenju zorijo, se spreminjajo in niso zmeraj isti,da lahko ,kar postaviš eno formulo in rečeš ta pa je tak in tak bo vedno,ker potem takem tudi nobene izkušnje in spoznanja ne bi imele smisla….
Meni se zdi tole Mihovo pisanje in obnašanje do žene malo egoistično. Žena ga je prevarala zato, ker je v drugem moškem iskala nekaj kar pri Mihi ni dobila – izkazane ljubezni.
Samo po sebi to varanje še ne pomeni, da tale ženska Mihe ne ljubi…toda, če na ogenj ne dostavljamo polen ugasne in ženska, ki samo ljubi in ne dobi ljubezni povrnjene se nekoč izčrpa.
Tu ni kaj za odpustit…verjetno netiva na ženski strani verjetno ni več.
Tudi meni se je namreč zgodilo nekaj podobnega. Prošnje, zahteve, norenje da se kaj spremeni je bilo zgolj bob ob steno. Ko sem se pa izčrpala in začela iskati kar doma nisem dobila, se je pa situacija obrnila..pa hop tipček po kolenih za mano. Samo bilo je pač konec.
Miha srčno upam, da ti bo uspelo skupaj napraskati dovolj ostankov žerjavice pri ženi in da ti bo dala še eno šanso. Takrat pazi kako boš skrbel za ta ogenj.
Miha!
Praviš, da sta oba v vajinem odnosu veliko zrušila in delala napake, ki so bile očitno usodne ter so prinesle rezultat, ki ga predstavlja vajino trenutno stanje!
In potem praviš, da prava ljubezen ostane, se najde oz.se nikoli ne izniči!
Ampak Miha, prava ljubezen ne temelji na prevarah in ruševinah!!
Ne vem zakaj moški vedno jočete šele takrat ko dobite nazaj bumerang, zakaj ustavite konje preden zdirjajo!
Mnogo nas je takšnih žensk, ki nas prisilite, da v svojo zaščito pred bolečino začnemo graditi zid pred vami, na katerega se enostavno navadimo, ker ga vi ves čas gradnje ne opazite, opazite ga šele takrat, ko me betoniramo že zadnjo opeko, takrat je tako trden, da se ga v svojo prid niti ne želimo znebiti!
S svojim nezanimanjem nam izničite pričakovati željeno, ko pa upade hrepenenje, pa upade vse!
Če je tvoja žena dolga leta prosila, da bi dobila izkazano pozornost na način, ki bi v njenem srcu kar naprej prebujal ljubezen, ti pa je nisi hotel uslišati, ker je bilo tako bolj udobno zate, potem se je, da bi obvarovala samo sebe pred stalno bolečino, začela počasi ograjevati od tebe. Občutke je potisnila globoko v sebe, si govorila, da te ne potrebuje in na koncu je otopela.
Ko si se ti “prebudil” je bilo že prepozno, ker ti je dala vse, kar je imela, nazaj pa dobila bore malo. Izpraznila se je. Zato začela iskati novo ljubezen, ki bi se ji vračala, tako kot je ona želela. Ni pa naredila prav, da te je prevarala. Najprej bi morala zaključiti s tabo, šele potem iskati novega partnerja.
Lahko te še vedno ima rada, čuti do tebe ljubezen, toda ne more ti je več dati. Če se je odločila, da bo odslej živela brez tebe, potem nimaš možnosti. In ne misli, da bo en teden “pihanja na dušo” stopilo oklep, ki si ga je nadela že veliko časa nazaj.
Verjamem, da si sedaj res odločen, da ji boš izkazoval ljubezen tudi drugače, toda ne moreš zahtevati od nje, da veselo in brez zamer stopi do tebe in se obnaša, kot da se ni nič zgodilo. Prizadel si jo, vsak dan znova, ko nisi slišal njenih prošenj, kaj si želi od tebe. Naučil si jo reagirati tako, da se je zaprla pred teboj.
Povedala bom skrajni primer; če bi svojega psa vsak dan pretepal, bi se naučil, da se te mora bati. En dan pa bi se odločil, da boš prijazen do njega. Ampak pes bi ti pobegnil. Bi rekel, da je pes trapast, saj si ga hotel samo pobožati? Dolgo časa bi trajalo (če sploh kdaj), da bi ga prepričal, da so odslej tvoji nameni pošteni.
Najbolje je, če svojo ženo pustiš, da v miru premisli, kakšni so občutki do tebe, kakšne so zamere in opravi z njimi. Če boš slilil v njo, bo samo še slabše, še bolj se ti bo odmaknila.
Praviš, če je ljubezen prava, da ostane. Torej jo pusti, da oddide in potem vidi, kakšne so vajine možnosti. Lahko ostaneš v stiku, jo kdaj pokličeš, vprašaš kako je in se obnašaš normalno do nje. Ne tako, da bi ji na vso silo skušal dokazati, da si sedaj drugačen. Živi tako, kot se ti zdi prav, zaradi sebe, ne zaradi nje.
In ne drzni si ji vzbujati slabe vesti, češ, poglej kaj naredim zate, ti pa nič. Spremeni se zase. Mogoče jo prvič v življenju res poslušaj in ji verjemi, ko ti pravi, da je konec. Ne gre se tukaj zate, ampak zanjo. Povej, da ti je žal in da si pripravljen ravnati drugače. To je največ, kar lahko narediš.
Odločitev je potem na njeni strani. Če te bo pogrešala in se vrnila, potem super (glej, da se potem potrudiš in narediš vse, da bo res čutila tvojo ljubezen), če ne, pa boš prebolel in življenje bo teklo dalje. Vedel boš, da si naredil, kar je bilo v tvoji moči in vesti.
Morda sedaj tako izgleda, kot da za vse krivim tebe. Ampak osredotočila sem se samo na izkazovanje ljubezni do nje. Če hočeš, da jo bo čutila, ji jo moraš dati na njen način. Poslušaj jo, kaj ti govori, kaj si želi od tebe. Ne sili s svojimi idejami. Spoštuj njene odločitve.
Nikogar namreč ne moreš prisilit, da je s teboj, če sam tega noče. In pri tem ne gre za pomankanje ljubezni, temveč za to, kaj je za tvojo ženo dobro. Če jo boš poslušal, oziroma res slišal, kar ti želi povedati, bo tako začutila tvoje razumevanje in spoštovanje do nje. To je največ, kar ji lahko v tem trenutku daš.
Naj odgovorim na tole.
Se strinjam. Imate prav. Imam pa vprašanje. Vsako stvar lahko pogledaš iz dveh različnih strani, a ne? Zakaj pa sem jaz odtujil? Zakaj pa se nisva mogla več pogovarjati? Vprašanj je veliko in tako tudi hitrih obsodb.
Punce naj vam povem, da si tega nihče od naju ni želel. Pravi razlog je v tem, da si nisva znala pomagati. Nisva znala in zato sva začela rušiti. Bedno a ne? In ko se zaveš, da ni razlog razlika v pogledih in ne ljubezen je navadno prepozno. In katera izmed vas lahko reče kdaj je res prepozno? Strah ni odgovor.
Tokrat je bila cena visoka.
Jaz mojih dejanj ne obžalujem in ne jokam zaradi tega, ker sem storil – čutil.
Hecno ampak globoko v sebi tudi žene ne obsojam.
Hudo mi je samo zaradi tega, ker sem se jaz iz tega nekaj naučil in hotel deliti to izkušnjo z mojo ženo in ne s katero drugo. Ker se tega zavedam sem bil pripravljen začeti znova – brezpogojno – vendar ne kot krivec.
Ni se mogla odločiti in jaz sem se odločil namesto nje, ker si ne želim ponovno graditi mojega gradu ampak skupnega. Če bo kdaj to brala in bo mislila, da je prepozno… mislim da nikoli ni in ne bo, samo garditi bo morala bit pripravljena.
Tokrat krivca ni so pa posledice, žal in tega se zavedam.
Še nasvet : Preden začne kdo graditi karkoli (tudi s prešuštvom) naj si prej odgovori ali gradi sam ali skupaj in ali je vredno…
Veš kaj Miha, bolj ko berem, bolj imam občutek, da žena ne bo prav dolgo s sodelavcem. Spustiti se v odnos z nekom, za katerega oba v naprej vesta, da ne bosta mogla biti skupaj..ni perspektive. Človek si z leti želi neke stalne bližine in pozornosti.
Kaj bi jaz naredila, če bi zavozila tako kot sta vidva? Morda je ravno obletnica poroke tak dan, da bi se lahko pogovorila. Pojdita nekam, sama. Povej ji, da si želiš pogovora. Če imata običaj, ji podari kakšen cvet in ji povej, da jo imaš rad. Povej ji, da ti je žal. Pogovarjajta se o vajinih cilji, kako si predstavljata vajino življenje…..govorita in poslušajta se. Če vama bo zmanjkalo besed, jo primi za roko. Če ne zdržita za mizo s pogledom drug na drugega, pojdita na sprehod….preprosto pokaži ji pot, ki si jo želiš (da bi bila ob tebi in s tabo, tako kot ti z njo). Ne obtožuj jo, povej ji, da se zavedaš, da si ji premalo izkazoval jubezen, da pa jo še vedno ljubiš in da si želiš, da bi bila zopet vidva….
In pusti jo, da ti pove, kar misli. S tem ji boš pokazal, da jo spoštuješ.
Miha, stavek RAD TE IMAM, izrečen iskreno ima velik pomen, le zavedati se moramo tega.
Upam, da vama bo uspelo!
Lp.
Neža
Miha samo dvoje:
Rekel si, da SI JI CEL TEDEN PIHAL NA DUŠO. Oprosti, kaj je en teden proti ostalemu času. Koliko časa te je ona prosila, da ji izkazuj čustva? Samo en teden?
Zdaj pa si SE SAM ODLOČIL NAMESTO NJE in zaključil. Po mojem se obnašaš kot razvajen otrok. Če ne dobi lizike takoj, začne cepetati, ali pa se užaljen začne kujati. Po mojem si pritisnil nanjo in to je po mojem zadnje kar potrebuje od tebe, ki ji nisi dajal čustev, če prav razumem. In zdaj še “nečustveni” pritisk, češ odloči se in pika. Si ji dal morda uro, do kdaj naj se odloči?
Mislim, da se mi začenja svitati zakaj je počilo z ljubimcem. In verjemi ljubimec se je “zgodil” zaradi vajinih težav. Pravzaprav ni pomemben. Mene ni sicer osebno nihče nič vprašal, toda jaz bi šla. Pa ne z ljubimcem. Šla bi zaradi tega ker ne morem živet v pomanjkanju čustev in ob pritiskih na moje doživljanje. Pa brez zamere.
Za konec pa še moje razmišljanje o ljubezni. Lahko je največja na svetu in sega v neskončnost. Toda če jo nekdo duši, tepta…potem se izčrpa in umre. Žal.
Lea35 se popolnoma strinjam s teboj.
Miha sama sem v isti situaciji kot tvoja žena. Ja, doma sem bila pozabljena, zanemarjena, vsi drugi so bili bolj pomembni kot jaz, vse tekme tega sveta bolj zanimive kot človek s katerim je živel. Ja in sem ga prevarala s sodelavcem. Pravim vam, da ste bogi na pameti in duši vsi, ki to obtožujete. Ja, ni lepo, res daleč daleč od kake poštenosti in kaj podobnega. Ampak, a se vam zdi pošteno, da imate nekoga doma, ki vas ljubi, vas spodbuja, vam gospodinji, … vi pa tako pošteni in brez napak letate okoli in pozabljate kaj imate doma? Da vas doma čaka človeško bitje, ki si zasluži pozornost in ljubezen!!!! Ne vem, če sem bila dosti jasna, pa naj povzamem: Ne obsojajte ljudi in ne posplošujte, raje se vprašajte zakaj je do tega prišlo, zakaj je človek tako ravnal kot je. Ja, priznam so tudi taki, ki so malo bolj nagnjeni k varanju,… a to je le en del ljudi! Smo pa tudi taki, ki to naredimo izjemoma in se iz tega naučimo eno najbolj pomembnih lekcij v našem življenju. Človek s katerim živite vam naj bo prijatelj in ljubimec, oseba s katero rastete in bogatite drug drugega!!!!!!!! Naj priznam še nekaj – tudi sama sem obsojala ljudi, ki so prevarali partnerja – torej sem bila po mojih besedah tudi sama boga na pameti in duši, a prosim vas vse, ki to berete, zavedajte se človeka s katerim živite, imejte ga radi in se kaj takega ne bo zgodilo. Če doma vse “štima” – zakaj bi potem letali drugam? Ne obsojajte, skušajte razumeti, kajti če ne boste razumeli se zna vam zgoditi prav to in počutili se boste GNILO, RES GNILO!!!!!
Zelena,
naj samo nekaj pripomnim. Tole izgleda kot, da sem jaz mojo ženo zanemarjal, kar pa ne drži čisto. Jaz se zavedam, da je trpela, ker ji nisem mogel vračati ljubezni v takšni meri kot je želela. Nisem mogel in to sem tudi povedal. Povedal sem tudi, da si želim malo časa zase, ker je zadnje čase šlo vse narobe med nama. Tega se zavedam in mi je hudo ker sem tako čutil. Tega nisem zanl ali mogel spremeniti. Tako sem čutil – žal. In njena rešitev? Mene še naprej ni razumela, njen sodelavec pa je naenkrat postal idealen.
In zakaj ji nisem mogel vračati ljubezni? Nisem hotel tega pisati ampak moram, da bi lažje razumele.
Moja draga žena si ni več jemala časa zame. Vedno si ga je vzela za svoje prijateljice, njene hobije, sodelavke (zdaj razmišljam, da mogoče niso bile le sodelavke). Doma nismo skoraj nikoli kuhali (kuhal sem si sam), ko pa sem izrazil željo po tem me je žena prepričevala kako to danes nikjer več ne počnejo. V kolikor ji ni bila všeč kakšna moja ideja me je začela prepričevati kako neumno razmišljam…
In tako v nedogled. Haloo tudi jaz imam čustva. Ko sem bil sam sem razmišljal, da sama nisva kos tem težavam in da rabima pomoč….
Vse kar sem si želel od moje žene je to, da me razume. Ali sem hotel preveč?
No težave je rešila moja žena – s sodelavcem.
Upam in želim ji da bo srečna, jaz ji ne morem več pomagati.