Ne vem, kje se je zalomilo. Po nori zaljubljenosti sva se porocila, kmalu dobila dva otroka. Lepo nam je bilo in radi smo se imeli. Potem sem hudo zbolela, trajalo je par let, da sem se pobrala. Ves cas mi je stal ob strani, kar mocno cenim. Tezko se je bilo spet vrniti v normalno zivljenje, a sem vzdrzala. Podpirali smo se, moz se je bolj usmeril na sluzbo, jaz pa na dom in otroke. Bilo nam je lepo, a sva se kljub temu nekako oddaljevala drug od drugega. Ne znam razloziti, vse bolj pomembna je bila sluzba, druzina pa bolj na drugem mestu, vsaj moj vtis je bil tak. Zakaj? Odgovora ne najdem. Po desetih letih se je spremenil, dokler nisem pred enim mesecem odkrila, da se je zaljubil. Ni zanikal, mene in druzino ima se vedno rad, a je zaljubljen, po dolgem casu je dozivel spet take krasne obcutke, zakaj mu jih ne privoscim?! Razocarana in v sebi popolnoma zgubljena sem mu dala cas, da se najde, katera druga bi ga mogoce ze postavila pred vrata. A ga imam se vedno rada in rada bi obdrzala druzino. Ne vem pa, kaj sploh lahko pricakujem. Kaj je zaljubljenost in kaj tista prava ljubezen? Kaj naj sploh naredim, se borim zanj ali naj ga prepustim drugi?

Zaljubljenost je neko posebno stanje, ki se dogaja v naših glavah, ki je podobno kot bi se človek drogiral. “Droga” je v tem primeru oseba v katero se zaljubilmo in že razmišljanje/sanjarjenje o tej osebi nas navdaja z lepimi občutki, ki se jim naši možgani ne želijo odpovedat. Seveda to stanje “zadrogiranosti” ne more trajat v nedogled in enkrat pride streznitev, ki je toliko bolj boleča kolikor več nerealnega sanjarjenja smo si privoščili.
Kako se lahko realnost (vi) bojujete proti sanjarjenju, ki se dogajajo v njegovi glavi?
Z eno besedo: težko, če ne kar nemogoče.

Zaljubljenost je tisto, kar sta imela vidva na začetku, žal pa se ni razvilo v ljubezen. Zato ni pametno skakat v zakon in otroke, dokler spodaj bolj šmelca kot zgoraj. Vidva prehoda iz zaljubljenosti, ki jo opiše On, v ljubezen nista opravila, zato sta se počasi oddaljila. nova zaljubljenost moža je zato logična posledica.
On je seveda ves navdušen, ker je našel novo dozo droge in povsem ravnodušen do tebe, če te žali na tak način, da očitno pričakuje, da boš ti z njim skupaj vesela njegove zaljubljenosti. Očitno te je v teh letih začel dojemati kot svojo lastno mater, prav nič pa kot ženo in žensko.
Čisto odkrito ti povem, da je moje mnenje, da iz te kolobocije ven ne moreš dobiti zdravega partnerskega odnosa, še posebej ker pri njem ne bo resnične volje po spremembi. on bi rad samo ohranil udobje zakona.

Pozdravljena,
Ne vem, koliko je to še aktualno in ne vem koliko sta stara, ker let nisi navedla.
A odločitev za družino naj bi dozorela pri dveh odraslih, zrelih osebah, ki vesta kaj delata; predvsem pa, ki vesta kaj pomeni imeti družino, otroke…Ni ga npr. 50 let trajajočega zakona, v katerem ni vzponov in padcev in prav gotovo tudi kakšne zagledanosti, ki spada v obdobje druge pubertete! A se tudi to da premagati, preboleti, kot osnovnošolsko ljubezen in se v mislih in srcu vrniti k družini. A je za to potrebna odločitev zrelega in odgovornega človeka! Naši starši so to vedeli in znali storiti mnogo bolje, kot zna to naša generacija. Lahko pa se človek prepusti toku dogajanja, se preda najstniški zaljubljenosti, si po možnosti kupi usnjeno jakno in motor na katerem vozi ljubico in se spet počuti, kot da mu je dvajset! Zakaj mu tega ne bi privoščila?!? Če so to njegove besede, potem je na zrelostni stopnji najstnika, ki od mame ni razumel, zakaj ne sme ostati zunaj in ga žurati, kljub temu, da je naslednji dan treba v šolo iti pisati test. Ko pa je tako lepo…
In naj ti položim na srce; tu nisi ti tista, ki bi morala še karkoli narediti! On naj ti dokaže, da je vreden vajinega zakona in se zanj potrudi! Priporočam tudi obisk partnerske terapije (kontaktni naslov našega društva se nahaja na spodnji povezavi), če je seveda pripravljen na to in ni zagledan samo v to, kako bo nahranil metuljčke v svojem trebuhu!

Pa srečno!