Izgubila sem svojo drago mamo
Moja mamica je umrla 20.10. 2023. Na njo sem bila zelo navezana. Hodila je 24 let na dijalizo, bila je srčni bolnik. Grozno mi je moja mamica je padla in si zlomila kolk. April je bil grozen operacijo je imela vseglih ni hodila. Naj bolj me muči to da jih lahko menjajo kolk, ampak vprašanje kako bo z njenim srce. Sem se odločila da jo naj pustijo tako samo da je živa. V sredo je še skuhala kosilo, čeprav je bila na vozičku zelo se je trudila in večino dela sama opravila. Ne razumem smrti nisem pripravljena bila na to. Slabo se počuti želode glava no vse me boli. Rada sem imela mamico ona je bila tudi moja najljubša prijateljica. Skupaj sva šle v trgovino na kavo. Zdaj nimam nikogar. Kako naprej? Pogrešam jo.
Pozdravljeni!
Iskreno mi je žal za izgubo vaše mame. Biti tesno povezan z osebo in nato doživeti izgubo je zelo boleče. Bolečino, ki jo čutite, je povsem naravna in razumljiva. Žalost je odraz globoke ljubezni in vezi, ki ste jo delili z njo. V tem težkem času je pomembno, da se ne zapirate vase in da poiščete podporo pri ljudeh, ki vas obkrožajo. Pogovor s prijatelji ali družinskimi člani o vaših čustvih in spominih na mamo vam lahko prinese uteho.
Poleg tega, bi vam morda psihoterapija lahko pomagala procesirati vašo izgubo in vam dala prostor, kjer lahko izrazite svoja čustva brez strahu, da boste obsojeni ali nerazumljeni. V tem procesu bi vam pomagalo razumeti in predelati vaše misli in občutke, ki se pojavljajo v tem procesu žalovanja. Včasih lahko delo s strokovnjakom pomaga najti načine za soočanje s težkimi občutki in iskanje novega smisla ali smeri po tako veliki izgubi.
Kako naprej je osebna pot, ki zahteva čas. Ni pravilnega ali napačnega načina žalovanja. Bodite nežni do sebe in si dovolite čutiti to, kar čutite. Vaša mama je bila pomemben del vašega življenja in spomini na skupne trenutke vam lahko prinesejo tolažbo v trenutkih, ko se počutite izgubljeno. Vse to je del poti skozi žalost, ki se počasi spreminja in omogoča, da s časom najdete mir.
Vas vabim, da tudi tu napišete še kaj več, če boste tako čutili.
Vse dobro vam želim,
Miha Štrukelj
Vas razumem. Včasih pridejo trenutki, ko se sami težko znajdemo. Dobro bi bilo, če si poiščete psihoterapevtsko pomoč, da boste te občutke lažje razumeli in predelali.
S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj
Čim prej na psihoterapijo. Tudi jaz sem to doživela in mi je žal da že takoj nisem šla. Ni mi padlo na pamet in ljudje so se me izogibali, ker mi niso mogli pomagati. Nihče ne mara negativnih ljudi in zato se vsi izogibajo. Pusti času čas in čas zdravila rane so samo floskule. S časom se boš samo privadila na bolečino pozabila ne boš nikoli. Jaz sem brez terapevta potrebovala vsaj 8 let da sem se znebila depresije in paničnih napadov.