Draga Zoe.
Zelo mi je žal za tvojega otročička.Ravno leto je naokoli kar sem tudi jaz na enak način izgubila svojega otročička. Vem da je to hud šok. Lahko ti napišem samo da misli pozitivno in ne išči vzrokov, ker bo najbrž že držalo da narava poskrbi za vse.
Drži se.
Bojana

Draga Zoe!

Ne vreči puške v koruzo in ne obupaj.
Tudi sama sem že imela ponesrečeno nosečnost (druga nosečnost). Prva je potekala brez zapletov in z rojstvom zdravega sinka (sedaj je star že 2 leti in pol). Druga nosečnost pa izgleda, da mi ni bila namenjena. Po kar nekaj mesecih poskušanja mi je uspelo končno zanositi. Že to čakanje kdaj mi bo uspelo, me je delalo živčno. In končno je uspelo. Z možem sva bila neizmerno srečna. Na UZ pregledu je ginekolog ugotovil, da plod ni dovolj velik glede na zadnjo M in da mu ne bije srček. Naslednji teden sem imela splav z odmrlim plodom v 7. tednu nosečnosti. Nisem mogla verjeti, da se je to zgodilo prav meni. Vsi so me tolažili, da je to pač naključje, ki se po vsej verjetnosti ne bo več ponovilo in da je bolje tako, kot da bi bilo z otročkom kaj narobe.
Prve dni sem se počutila, kot da me je zapustil ves svet in da mi nihče ne more več pomagati.
Po vseh travmah sem se spet postavila na noge in si vlila novega upanja.
Po dveh mesecih premora mi je uspelo zanositi že v prvem poskusu in sedaj sem v 35. tednu nosečnosti, ki poteka brez zapletov. Toda moram priznati, da me je bilo po novi zanositvi zelo strah, ker sem se bala, da se mi ne bi kaj podobnega spet pripetilo.
Enako želim tudi tebi in vsem, ki ste doživele podobne probleme, da bi čim preje posijalo sonce tu di za vas.

Srečno in lep sončen pozdrav!
Lina

Ne vem kaj naj ti rečem v tolažbo, ker vem da besede ne pomenijo nič v takšnih trenutkih. Pogumno naprej!
Eva