Pozdravljen povprecnez.

Pojdi k Andreju Perkotu v terapevtsko skupino. Garantirano se boš prebudil iz otopelosti in tudi ne boš bankrotiral.
Za povrhu vsega pa je še terapevt moškega spola, moška figura, očetovska, ki ti jo je zagotovo primanjkovalo v ključnih letih odraščanja.
Ne bo ti treba ponavljati manter o pozitivnosti in se ob tem s čelom butati v zid, da bodo ja delovale, ampak se boš resno zakopal sam vase, v disciplino in se rešil otopelosti.
Psihoterapevt-ka (začuda ti psihoterapevt-ov niso priporočali) bi bila v tvojem primeru mogoče neprimerna izbira, ker so premiki dolgoročni. Po mojem mnenju rabiš brco v rit, disciplino in red, načrt, neko redno gibalno dejavnost po možnosti v družbi drugih (npr. gorništvo…), neke naloge, ki jih redno do roka izpolnjuješ… Prepričana sem, da bi te to lahko potegnilo ven in ti prineslo prebuditev v tvojo zavest.
Daj, poskusi, ne bo ti žal. Nepozabna avantura te čaka, če se je lotiš. Zagotovo boš na svoj prvi zapis ob temi, ki si jo odprl gledal drugače, z distance, kot na nek svoj davni JAZ, ki si ga že nekoč v nekih drugih časih prerasel.
Ampak, garantirano ne bo lahko. Bo zajebano do konca! Odrešitev pa fantastična!

Bodi dobro!

Pozdravljeni
Danes se mi je pripetilo nekaj, kar bi za marsikoga pomenilo hladen tuš. Vodja proizvodnje mi je pokazal, kako površno sem opravil delo; ureditev okolice tovarne. Ni bilo zadovoljen s tem, kako sem s t.i. laksarico pokosil trato. Posledično me jutri čaka delovna sobota z namenom, da delo opravim kot je treba. Pri tem mi bosta pomagala dva sodelavca. Res pa je, da takšnih opravil nisem nikoli prej opravljal. Kot da mi življenje postavlja ogledalo: zavozil si, nič ne znaš delati, naučiti se moraš stvari, ki bi jih moral že zdavnaj vedeti in znati.

Neeeeeeeeeeeeee, kje pa. Ne, no. Ne sporoča vam to življenje. Kje pa. Ko bi vedeli, kaj vse ljudje ne znamo, pa bi se pričakovalo od nas da znamo, pa ne znamo. In to so običajno čist osnovne veščine, znanja. Samo določeni ljudje se s tem sploh ne obremenjujejo, sploh nimajo občutka, da bi mogoče kakšno veščino pa že morali znati na svoji poziciji. Tako, da to ni sporočilo življenja.
Koliko vi opazujete druge ljudi? Koliko vi zaznate druge ljudi, ko jim ne gre, ko ga “biksajo”? Če boste začeli opazovati, boste videli, da smo bolj ali manj vsi v zelo podobnem šmornu. Vsi imamo področja, kjer smo dobri, in področja, kjer nismo. Če ne vemo, katera so naša dobro področja, je možno, da smo preveč kritični do sebe ali pa ne cenimo naših darov, ker se nam zdi, da niso dovolj popularna ali kaj podobnega.
Se pa strinjam z vami, da je hladen tuš, ko nam povedo, da nekaj nismo naredili dobro. Ampak: vaja dela mojstra.

Lep pozdrav, Mateja Debeljak, Društvo VseDobro

Danes sem šele doživel hladen tuš. Ne le da ne znam kositi z laksarico, izkazalo se je da ne znam nič, kar bi moški pri 32. moral znati. Sodelavca, ki sta mi pomagala, sta mi zaradi moje smotanosti pri delu na ne ravno prijazen način povedala, kar mi gre. Večina kolektiva se mi že itak smeji. Za nameček je eden od sodelavcev en mesec nazaj na internetu našel nekaj, s čimer sem se osramotil. Natančneje povedano, si me je nekdo privoščil in potem to javno objavil. Starejši sodelavec je še posebej poudaril, naj se pred vodjo proizvodnje raje ne branim, ker bo našel nekaj s čimer me bo zabil. Po vsem tem se spomnim maminih besed, ki jih je drugim kot papiga ponavljala še 20 let po mojem rojstvu: “Pri 2,5 letih je znal vse brati in pisati.” Sprašujem se če je res nek dosežek, da zna otrok pri 2,5 letih brati in pisati? Nedavno sem ji dejal da je problem v tem, da je to tudi vse kar me je naučila. Da sta se na tej točki njena vzgoja in poučevanje tudi končala. Npr. moral sem pomesti odpadle iglice in listje s parkirišča. To sem delal čisto neenergično. Že ko sem leta 1999 se ukvarjal s premikanjem kabla, da bi na televizorju ujel čim boljši signal, mi je mama rekla: “Bolj energično!” Enako je leto pozneje opazil vzgojitelj v dijaškem domu, ki je ob prvem srečanju z mojo mamo ji povedal: “Veste gospa, sem dijakom naročil naj pograbijo listje. Pri vašem sinu sem opazil, da ni v njem nobene energičnosti.” Ne jaz, ne mama se takrat s tem nisva obremenjevala. Vzgojitelju je odvrnila: “Ja, on že od malega počne druge stvari, npr. se usede na tla in riše.” Šele zdaj mi je jasno, o čem je vzgojitelj govoril oz. kaj je opazil. Še dve dekleti (z eno od teh sem bil v zvezi) sta mi rekli da me nočeta, ker po njunem nimam nobenih moških lastnosti. Od konca zveze je minilo že 4,5 leta, toda je še vedno ne morem pozabiti. Če bi imel možnosti zopet biti z njo, bi takoj bil za.

PS: Vitez Belarus, loti se pometanja pred svojim pragom. Na tem forumu si registriran že pod tretjim vzdevkom, pa še kar capljaš na mestu. Nič se te ne prime. Ljudje ti realno napišejo kaj in kako, toda ti vedno najdeš opravičilo za svoja dejanja, razmišljanja in poglede na stvari. Čez 10 ali 20 let se boš tolkel po glavi, ker nisi hotel razumeti. Dojeti. Spoznati. Preklinjal boš stara starša, ker sta iz tebe naredila kripla.

Kako je zdaj?

Tudi mene zanima…

Varnost je iluzija, v katero ljudje slepo verjamejo. Brez samodiscipline ti še ne vem kakšen denar ne bo pomagal, če ga boš nepremišljeno kuril. Delati se mora vedno, samo tempo si moramo realno prilagajati.
Reči nekomu, da bo trpel, če ostane nekje je samo domneva. Naša prepričanja nas omejujejo, da je ohoho.

Imaš pa prav, vsak mora najprej poskrbeti za svoje zdravje, duševno ni nič manj pomembno od fizičnega. Problem je ko imamo nizko samopodobo ali pa previsok ego in si lažemo, da ni nič narobe z nami; samo s celim svetom.

Veliko bolezni se razvije zaradi zapostavljanja duševnega zdravja, eden najslavnejših sta rak in depresija, če ne zamenjamo okolja ali uvedemo sprememb se stanje poslabšuje dokler ne izgorimo ali pa se postavimo zase.

Glede žensk nimam ravno izkušenj, menim pa, da ni pametno iskati partnerja samo, ker nočemo biti sami. Večinoma se konča z zamerami in maščevanjem (včasih preko otrok, ki bi jih naj imeli radi, jih pa zlorabljajo za svoje sebične namene). Zraven spada še igranje dobrega in slabega policaja ipd. Ne moremo ljudi obsojati za stvari katere ne vedo ali pa jih počnejo nezavedno.

Živjo. Imam podobne probleme kot ti.

Nisi edini, ki dela na popolnoma drugem področju, kot ga je študiral. Imaš vsaj 7. stopnjo, izkušnje z nasprotnim spolom.

Jaz imam samo 6. stopnjo (1. bolonjska) iz dveh jezikov, ki pa ju že dolgo nisem uporabljal, diplomiral pred 6 leti. Resne službe na svojem področju nisem imel/uspel dobiti. Proti koncu študija sem imel tudi veliko težav (npr. depresija, anksioznost) in še zdaj se s tem spopadam, hodim tudi k psihoterapevtu. Izkušenj z ženskami skoraj nič.

Star sem 30 let. Sprašujem se, če sem sploh za kaj, ker osebnostno sem se spremenil, postal sem tih, introvertiran, zaprt sam vase, samotar. Že 3 leta delam nočno izmeno v avtomobilski tovarni v Novem mestu, časa mi gre 13 ur za delo in vožnjo iz LJ. Malce sem se že navadil, samo me skrbi, da sem si “zafrknil” življenje za vnaprej, da bom dober samo kot priden fizičen delavec. Da ne govorim o skrbi za zdravje, kakšna bo moja prihodnost, skrb, da se bo staršem kaj zgodilo, saj živimo skupaj v veliki hiši, ki pa jo je treba vzdrževati, občasno kaj obnoviti, kar pa stane.

Denar imam, nimam pa idej, kako naprej, kakšne so sploh moje pristne želje? Katere talente imam? Izgubil sem stik s samim sabo. Časa za eksperimentiranje, kaj mi je všeč, pa tudi nimam dovolj. Pri 30. bi marsikdo pričakoval, da smo izdelane osebnosti, ki vemo, kaj si želimo, imamo zgrajeno kariero, hobije, svojo lastno družino ipd. Strah me je tudi, da bom ostal na koncu sam in osamljen. Ne vem, kaj narediti.

Drži se!

Nekaj iskal na forumu in po treh letih našel to temo.

Veš kaj? Tudi jaz sem odraščal v revščini, pogosto ni bilo denarja niti za kruh in mleko. Šele ko sem med 2. in 3. letnik SŠ opravljal prvo počitniško delo, se je situacija pričela izboljševati. Doma imamo normalno kuhinjo šele od maja 2015.
Kar se (zdaj že dobro leto nekdanjega) nadrejenega (napišem njegovo ime in priimek?) tiče pa sem od ljudi, ki ga poznajo izvedel, da je zajeban kot pes. Mene je očitno imel za budalo. Me vpraša, kdaj bo v Krškem speedway. Mu odvrnem da ne vem, pa on pripomne da sploh ne vem, kaj to je. Prvič sem bil na speedwayju, ko sem imel 4 ali 5 let. Toliko o tem.
Dvigniti rit? Ej ne, a res? Ravno te dni hodim na tečaj Autocada, pa se bojim, da mi to ne bo odprlo vrat pri iskanju službe. Odkar sem poleti 2002 opravljal prvo počitniško delo, sem od takrat pa do danes uspel najti samo leva dela. Še tam, kjer bi lahko opravljal kaj boljšega so se stvari izjalovile, še preden so se začele. Nazadnje maja letos, ko me je neka ženska angažirala, da bi ji izrisal načrt ureditve okolice hiše. Vse lepo in prav, dokler ji nisem poslal predračun. Naenkrat ne duha, ne sluha od nje. Hja, za 50 € pa ne bom delal.

In ti, kako je s tabo danes? Delaš kar si si želela? Lahko živiš od tega?

Nekaj iskal na forumu in po treh letih našel to temo.

Veš kaj? Tudi jaz sem odraščal v revščini, pogosto ni bilo denarja niti za kruh in mleko. Šele ko sem med 2. in 3. letnikom SŠ opravljal prvo počitniško delo, se je situacija pričela izboljševati. Doma imamo normalno kuhinjo šele od maja 2015.
Kar se (zdaj že dobro leto nekdanjega) nadrejenega (napišem njegovo ime in priimek?) tiče pa sem od ljudi, ki ga poznajo izvedel, da je zajeban kot pes. Mene je očitno imel za budalo. Me vpraša, kdaj bo v Krškem speedway. Mu odvrnem da ne vem, pa on pripomne da sploh ne vem, kaj to je. Prvič sem bil na speedwayju, ko sem imel 4 ali 5 let. Toliko o tem.
Dvigniti rit? Ej ne, a res? Ravno te dni hodim na tečaj Autocada, pa se bojim, da mi to ne bo odprlo vrat pri iskanju službe. Odkar sem poleti 2002 opravljal prvo počitniško delo, sem od takrat pa do danes uspel najti samo leva dela. Še tam, kjer bi lahko opravljal kaj boljšega so se stvari izjalovile, še preden so se začele. Nazadnje maja letos, ko me je neka ženska angažirala, da bi ji izrisal načrt ureditve okolice hiše. Vse lepo in prav, dokler ji nisem poslal predračun. Naenkrat ne duha, ne sluha od nje. Hja, za 50 € pa ne bom delal.

In ti, kako je s tabo danes? Delaš kar si si želela? Lahko živiš od tega?