Sem v hudi stiski. Sin je izgubil prijatelja v prometni nesreči pred parimi dnevi. Star je bil komaj sedemnajst let. Trenutek, ki ti spremeni tok življenja. Jutri bo pogreb. Že tisto noč je z ostalimi iz družbe več ur hodil po mestu. Zjutraj so odšli k njegovim staršem, prižgali svečke, se ustavili pri njegoiv mamici in očiju,nato so odšli v Lj k enemu izmed prijateljev, tam so tudi prespali. Včeraj so vsi prišli k nam. Izgubljenih pogledov. Nisem našla besed, samo nemo sem jih sprejela. Potem so odšli k njemu na dom, k njegovim staršem, tam so tudi prespali. Upam, da delam prav, ko ga pustim, da si izjoče dušo, čeprav se bojim, da mu s tem ne pomagam zadosti.

Odšla sem k prijateljevim staršem izrečt sožalje. Odšla sem tudi na mesto nesreče prižgat svečko. Neizmerna je bolečina ob izgubi. Sreča v nesreči je, da ne poznamo prihodnosti.

Vse to smo že doživljali, ko je ravno tako zelo mlad odšel v prometni nesreči možev brat. Bilo je zelo hudo, več let, za vse.

Vse kar trenutno delam, je da mu stojim ob strani. Mogoče vprašanje, kako si? Ne morem normalno razmišljati, ker ne vem, kaj se dogaja z njim. Kaj občuti. Zato ga pustim in mu nemo odobravam njegova dejanja.

Jutri bo slovo. Zelo bo hudo. Vsi spomini privrejo na dan. Najhuje za starše in sestro. In prijatelje.

Prebirala sem vaš forum. In našla par stvari. Vendar si nisem mogla kaj, da ne bi še to napisala. Zgodnje jutro je in čakam.

Mogoče je rešitev z vašega foruma neke mamice drugi mamici:

You have allowed me to cry and I thank you. Crying and emotional outbursts are healing.

Leny2210

Leny, iskreno sožalje. Največ, kar lahko storiš za sina zdaj je, da mu stojiš ob strani. Če rabi pogovor, se pogovarjaj z njim, poslušaj njegove občutke, strahove, želje… Sama sem podobno izgubila mojega velikega “bratca”, mojega najboljšega prijatelja. Sem bila precej časa kot “mesečna”, hodila sem k njemu domov, v njegovo sobo, na grob,… Bilo mi je lažje.

Srečno.

Žogica Nogica, hvala.

Leny

Leny2210

Iskreno sožalje, njegovi družini in vsem, ki z njimi žalujete.
Stoj sinu ob strani, ki mu tudi ni lahko.

Joj joj, vsak dan v časopisu prebiram nesreče. Ne vem, kam vse to pelje?

Leny, drži se!

Spoštovana!

Verjetno sva sovaščanki, zato mi je še toliko bolj hudo za žalujoče starše, sestro in prijatelje. Slišala sem, kaj se je zgodilo in izrekam globoko sožalje.

Sinu in njegovim prijateljem stoj ob strani, sedaj preživljajo grozno težke trenutke, ki jih marsikdo v vsem svojem življenju ne doživi – izgubili so prijatelja!

Pozdrav in objem!

Sem brez besed. Nekaj tednov in že druga žrtev prometne nesreče iz Logatca. Pa tako mlada sta bila oba.