izguba osebe

Meni je en mesc nazaj umrla najbolsa kolegica, na katero sem bila zelo zelo navezana, zdaj ko je ni vec nimam nikakrsne volje do zivljenja. Vsak večer se jokam, zivcna sem za vsako malenkost, nisem zadovoljna sama s samo, nisem za druzbo, zaprla sem se vase. Ne vem enostavno kaj naj naredim, moj zivcni sistem je cist na dnu. Pocutim se tako osamljeno brez volje do vsega.

plis pomagite!

Spoštovani!

To so občutki, ki so ob takih dogodkih čisto običajni, vendar pa je pomembno kako jih predelamo in kaj se iz tega naučimo.

Obstajajo skupine, kjer se srečujejo žalujoči, ki imajo podobne izkušnje in skupaj iščejo pot kako naprej. Kljub temu, da je umrl nekdo, ki nam je bil blizu, ki smo ga imeli radi in si v prvih “trenutkih” ne znamo predstavljati življenja brez njih, pa “moramo” vseeno živeti naprej, mi smo ostali in s tem lahko živi tudi spomin nanje.

Na društvu hospic se veliko ukvarjajo s tem, najbrž pa bi vam znali povedati tudi kje še nudijo tovrstno pomoč: http://www.drustvo-hospic.si/index.htm

Obstaja tudi nekaj knjig v katerih bi se našlo kaj o žalovanju, saj ima svoje faze, preko katerih moramo iti, če želimo proces žalovanja “uspešno zaključiti”.

Poiščite eno od tovestnih pomoči, saj si najbrž vaša prijateljica ne bi želela, da tudi vi prenehate živeti in uživati življenje, kljub vsemu. Naredite to njej v spomin.

Špela, Šent

Moje sožalje. Mogoče ti malo lažje, če se nam pridružiš na forumu Bolečina ob izgubi bližnje osebe. Da vsaj vidiš, da nisi sama.