Spoštovani.
Konec oktobra sem zbolela za najnovejšim virusom in tako ves november preležala. Bila sem izjemno izčrpana. Poznalo se je pri osnovnih opravilih (tuš, kosilo, nošnja smeti). Takoj me je vse izčrpalo. V decembru sem bila tri tedne normalna. A bil je še bolj psihično obremenjujoč zame. Že tako sem vso leto se sekirala za svoje bližnje, da ne bi zboleli, v službi niso verjeli v covid in se družili na veliko brez mask, delo je bilo izjemno stresno ob tem, nato so le zboleli bližnji, nekateri hospitalizirani (koma), izpiti na faksu niso šli, ker mi glava ni delala več, stres, stres, stres. Nekega dne v decembru se zbudim izjemno utrujena in tako je še danes. Ko se utrudim in sem lačna, ugasnem. Telo v notranjosti drhti, tako zelo sem utrujena, da imam občutek težkega dihanja in sili me v globok vdih in velikokrat imam občutek kot da ne dobim dovolj kisika vase. A ga – 99% saturacija, ekg srca bp, rtg pljuc bp, kri, scitnica, jetra, ledvice bp. Toliko sladkorja, kot da sedaj v teh treh mesecih pojem ga nisem v celem letu. To je neverjetno, saj sladkega ne maram najbolj a je to edino, kar me sestavi polek 2 urnega počitka in ogljikovih hitratov. Jem sedaj po 5 x na dan, prej sem samo 2 x in bila dnevno aktivna. Os zdravnica pravi, da je to od covid, da bo minilo do pol leta, nekaj ostalih ljudi pa me opozarja, da sem anksiozna, ali pa izgorela. Kupila sem si kupe dodatkov za po prebolevanju covida + Anxemil. Odstranila nekaj stresnih dejavnikov a le morda 20%. Dodajam druženje (varno!) in sonce, glasbo. A ni boljse. Cakam ne na ekg srca, ce bi bila angina pektoris. Gospod doktor, zanima me, ali je mozno, da me je ta virus tako izcrpal, nato pa ker se nisem prisla k sebi, stres unicuje? Bi lahko bila izgorelost? Zelim si pomagati. Ne najdem miru kaj mi je. Kaj se lahko storim, da pridem do odgovora in si pomagam. Vsi okoli mene, covidki, nimajo teh izkusenj. Vsi so samo malo utrujeni, nihce ne cuti pregorelosti kot jaz.
Najlepse se vam zahvaljujem za nasvet.

Spoštovani,

Najprej dve formalnosti. Prvo moje opravičilo za pozen odgovor. Vaš zapis sem videl že teden dni nazaj, vendar se mi je v moji ne najboljši organiziranosti naloga, da dogovorim, izmuznila. Drugo, samo v informacijo. Jaz nisem zdravnik, zato ne morem odgovarjati na medicinski del vašega vprašanja. Sem pa psihoterapevt in imam precej izkušenj pri delu s klienti s težavami zaradi prekomerne izčrpanosti. Tako, da lahko odgovorim na ta del vašega vprašanja.

Postopek obravnave, ki ga priporočam v vašem primeru, je naslednji:

1. Najprej dokončate niz medicinskih preiskav kot ste se že zelo dobro lotili. Cilj tukaj je, da vaš osebni zdravnik na podlagi mnenj specialistov ali (1) najde telesni izvor vaših težav, recimo potrdi, da so posledica okužbe s Cvid-19, ali pa (2) z dovolj visoko gotovostjo ugotovi, da vaše težave niso posledica telesne težave, ampak so psihološkega izvora.

2. Ko imate kljukico od zdravnika, da zadeva ni telesnega izvora, pa vam priporočam, da se oglasite pri psihoterapevtu. Z njim boste v prvih nekaj urah raziskali svojo zgodbo, ki bo potem potrdila izvor težave. Mi rečemo tem prvim nekaj uram diagnostična faza obravnave (4-6 srečanj). Cilj te faze je, da se sestavi cela slika: otroštvo, psihološki izvor težave, ocena psihofizičnega stanja, načrt rehabilitacije, upravljanje s stresorji/napori, pa da oseba razume kako z lastno psihološko strukturo prispeva k svoji izgorelosti in seveda kaj hoče spremeniti, da ne bi padla v isto luknjo še kdaj.

Na podlagi teh dveh točk bi potem lahko z gotovostjo odgovorili na vaše vprašanje: kaj točno je izvor težave in kako jo rešiti. Lahko rečem, da tistih nekaj mojih klientov, ki so že preboleli Covid-19, ni poročalo o drastičnem poslabšanju počutja. Lahko rečem tudi naslednje. Če bi iz vaše zgodbe izvzeli okužbo s Covid-19, bi opisali tipično zgodbo izgorelosti. Zato bi vam priporočal, da s psihoterapevtom preverite ali ste določene situacije kot stresne doživljaji že pred Covidom. In to do te mere, da bi se že prej psihofizični sistem izčrpaval, okužba pa bi bila le kaplja preko roba. To bi bilo mogoče. Namreč, da bi bil psihofizični sistem že prej izčrpan do določene mere, vendar bi še nekako ‘gurali’, okužba pa bi privedla do kolapsa. Kot rečeno, to so hipoteze, ki pa bi jih bilo potrebno preveriti in potrditi v okviru psihoterapije. Iz tega bi sledil potem tudi načrt kako se zadeve lotiti, da bi se vrnili nazaj na zeleno vejo.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić